Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije
Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije

sodni postopki

Kaj je sodna praksa ?

12.02.2009 / Vrhovno sodišče

ažurirane baze in izpopolnjeni iskalniki v zavihku Znanje

tehtnica - intarzija sodne dvorane
Sodna praksa v Sloveniji ne predstavlja formalnega vira prava.

Sodna praksa predstavlja sekundaren vir prava, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov prava. Absolutno zavezujoči viri prava so le akti zakonodajalca (oziroma ustavodajalca), bodisi slovenskega bodisi evropskega. Ustava in zakonodaja, ratificirani mednarodni sporazumi, evropska zakonodaja, zato predstavljajo t.i. primaren vir prava. To so tisti viri, ki zarisujejo okvir prava na abstraktni ravni. Namen sodišč je polnjenje vsebine v okvir prava z njegovo konkretizacijo in razlago.

V slovenskem kontinentalnem pravnem sistemu sodišča niso vezana na odločbe višjih sodišč izven obsega konkretnega primera. Po Zakonu o sodiščih so zavezujoča le (načelna) pravna mnenja vrhovnega sodišča, in še to zgolj za senate vrhovnega sodišča, ki so sprejeli določeno mnenje.

Sodna praksa služi kot posvetovalno orodje, ki ga sodišče sicer ni dolžno upoštevati kot absolutno referenco. Posamezen sodnik mora namreč v specifičnih in konkretnih primerih "ravnati vselej tako, kot bi imel pred seboj nedoločeno število primerov iste vrste," njihovo dejansko stanje pa je v praksi tudi sicer le redko ponovljivo. Prav tako ne more biti absolutna obravnava pravnih vprašanj v odločbah, saj najpogosteje izhaja iz analize omejenega niza argumentov, kot so jih predstavile stranke v (z različnimi okoliščinami omejenem) konkretnem postopku.

Tehtni in prepričljivi argumenti, ki jih sodišče uporabi pri svojem odločanju, so lahko povsem uporabni v podobnih primerih. Namen baz sodne prakse (in sodne prakse same kot take) je v seznanitvi s primeri, ki pravno analitično razrešujejo postopkovna ali vsebinska vprašanja, in njihovi uporabi ali nadgradnji argumentacije. Zato lahko rečemo, da primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v odločanju v podobnih primerih, vendar ne formalno, temveč zgolj z močjo uporabljene argumentacije.

Glavna sodna razpravna dvorana v sodni palači, Tavčarjeva 9, Ljubljana
Glavna sodna razpravna dvorana v sodni palači, Tavčarjeva 9, Ljubljana
Z delitvijo vej oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, se pristojnost za poenoteno uporabo prava nahaja na strani samega sodstva. Sodnik pri svojem delu ni zakonodajalčev subsumpcijski avtomat. Sodni proces od sodnikov zahteva temeljito preučitev dejanskega stanja ob upoštevanju navedb obeh strani, ugotovitev katero pravo morajo uporabiti v tem primeru (iura novit curia!), predvsem pa vrednostno tehtanje v primerih nedoločnosti ali nejasnosti primarnih norm.

Sodni postopek tako omogoča objektivnejše ugotavljanje dejanskega stanja in upoštevanja dokaznih standardov, kot pa ga lahko zagotavljajo druge metode odločanja, sistem pravnih sredstev pa zagotavlja visoko stopnjo kakovosti odločitev.

Poznavanje ustreznih pravnih virov, predvsem pa sodne prakse lahko proces ugotavljanja prava močno olajša.

Spletišče slovenske sodne prakse

Na spletišču slovenskega sodstva se v bazi znanja nahajajo načelna pravna mnenja Vrhovnega sodišča RS (in primerljivih sodišč republik, s katerimi smo delili kos pravne zgodovine), judikati Vrhovnega sodišča RS, odločbe višjih sodišč splošne pristojnosti, ter Upravnega sodišča RS, izbor odločb o odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ter s strani Evidenčnega oddelka VSRS pripravljen izbor strokovnih člankov.

Med odločbami se nahajajo tudi takšne, ki so bile s kasnejšimi pravnimi sredstvi razveljavljene oziroma spremenjene. V zvezi s tem je treba opozoriti, da posamezna odločba zato toliko bolj ne velja kot formalno ali zavezujoče pravo, temveč da učinkuje zgolj po moči lastne argumentacije.

Baze sodne prakse so orodje, ki lahko krepi enotno sodno prakso sodišč in skrbi za kakovost njihovega dela. Zaradi svoje odprtosti nudijo pravne informacije ter aktualno sodno prakso vsakemu uporabniku. Odločbe so zajete v bazo razmeroma kratek čas po tem, ko so vročene strankam.

Predpogoj za učinkovitost orodja pa je njegova ustrezna uporaba. Baze sodne prakse lahko uporabnikom služijo pri iskanju vsebinsko podobnih primerov, ter za predvidevanje verjetnega razumevanja in posledične argumentacije sodišč pri razsojanju kasnejših podobnih primerov. Z javnostjo sodnih odločb se tudi na široko odpira možnost za komentiranje in polemiziranje z njihovo vsebino, prav tako pa tudi za strokovno diskusijo, ki lahko služi kot relevantna podlaga za morebitne pobude zakonodajalcu.

Baze sodne prakse predstavljajo vir prava, ki deluje z močjo argumenta. Značilen znak teže argumenta je lahko krepitev glasov, ki ga tehtno in analitično ponovijo ali se sklicujejo nanj. Neposredno sklicevanje na posamezno odločbo brez analize drugih podobnih odločb ter upoštevanja relevantnih okoliščin (predvsem pa razlik med primeri) pa tega učinka ne more doseči. Jemanje posameznih odločb ali celo delov odločb ven iz konteksta je lahko v številnih primerih celo zavajajoče.

Baze sodne prakse postajajo tudi instrument, s pomočjo katerega tudi Ustavno sodišče v svojih odločitvah na podlagi ustavnih pritožb preizkuša uresničevanje ustavnega načela enakega varstva pravic, ki je vsakomur zagotovljeno v postopkih pred sodiščem. Elektronska baza podatkov tako postaja pomemben element zagotavljanja javnosti sojenja in enakega varsta pravic pred sodišči kot pomembnih ustavnih načel za delovanje sodstva.

Vsebina baz sodne prakse

arhiv Centralne pravosodne knjižnice
arhiv Centralne pravosodne knjižnice
V bazo vrhovnega sodišča se vnašajo judikati Vrhovnega sodišča RS od 1.1.1993 dalje.

V bazi pravna mnenja se nahajajo vsa pravna mnenja občnih sej Vrhovnega sodišča o vprašanjih sodne prakse, ter vsa načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov.

Občno sejo sestavljajo predsednik in vsi sodniki Vrhovnega sodišča. Ta pravna mnenja so obvezna za senate Vrhovnega sodišča in se lahko spremenijo samo na novi občni seji. Po črki zakona (110. člen Zakona o sodiščih) gre za edino obliko splošno zavezujoče sodne prakse.

V bazi pravnih mnenj se nahajajo tudi izvlečki pravnih mnenj primerljivih sodišč republik, s katerimi smo delili kos pravne zgodovine, od leta 1946 dalje.

V bazah višjih sodišč se nahajajo odločbe vseh štirih višjih sodišč splošne pristojnosti (1993), odločbe obeh specializiranih sodišč pa v bazah Višjega delovnega in socialnega sodišča (1996) ter Upravnega sodišča (2002).

V baze teh sodišč se odločbe vnašajo v skladu z osnovnimi smernicami Evidenčnega oddelka VSRS, navodili predsednikov teh sodišč ter presojo senata, ki je odločal v konkretni zadevi. V baze SOVS, IESP, VDSS in UPRS se ne vnašajo vse odločbe v skupinskih sporih (v tem primeru se objavi eno tipsko (precedenčno) odločbo, v polju IZVOR pa se navedejo opravilne številke ostalih), ali primeri, kjer senat oceni, da zadeva ni zanimiva za objavo v bazi (npr. procesni sklepi, ipd.).

nepremoženjska škoda telo
V bazo nepremoženjske škode se vnašajo izvlečki iz odločb v odškodninskih sporih, ki jih je obravnavalo VSRS in so bili merodajni za določitev višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Iz posamezne odločbe VSRS (ki se praviloma pod isto opravilno številko nahaja tudi v bazi vrhovnega sodišča) teh podatkov ni mogoče neposredno razbrati. Elektronski dokument pripravi dodeljeni sodnik, potem ko pregleda celoten spis. Dokumenti se v bazo vnašajo od leta 1990 naprej.

V pregled strokovnih člankov se vnašajo evidenčni podatki o pravno zanimivih člankih iz omejenega nabora pravno relevantnih publikacij, predvsem z obdelavo polj PODROČJE, INSTITUTI, ZVEZA. Posamezne članke obdelujejo dodeljeni sodniki pri VSRS, ki so zadolženi za posamezna področja. V bazi so dokumenti od leta 1946 naprej.

POMEMBNO: V bazah se nahajajo praviloma vse odločbe, ne glede na njihovo morebitno spremembo ali razveljavitev. Podatki v bazah zaenkrat še ne omogočajo avtomatičnega preverjanja veljavnosti argumentov na vseh (trenutno ali kasneje nadrejenih) instancah. Odločbe v bazah sodne prakse niso zavezujoče in na abstraktni ravni delujejo le z močjo argumenta.

Obdelava odločb

Sodba, kot jo sprejme senat in je poslana strankam v konkretnem postopku, ni primerna za vnos v elektronsko bazo sodne prakse. V več ustaljenih fazah obdelave, v katerih sodelujejo tako sodnik poročevalec kot dodeljeni sodniki (na VSRS) in strokovni sodelavci (na višjih oziroma Upravnem sodišču), se jo pripravi tako, da ustreza potrebam elektronskega medija.

Obdelava izvornih dokumentov zagotovi primernost za vnos v baze s (1) pripravo evidenčnega lista, (2) anonimizacijo in standardizacijo odločbe, in (3) pripravo končnega dokumenta v elektronski obliki.

Obdelava odločbe in priprava elektronskega dokumenta omogočata povezljivost odločbe z drugimi dokumenti v bazah podatkov, uporabnikom (tako izobraženim pravnikom kot laikom) pa posledično omogočajo analitično uporabo sodne prakse.

Evidenčni list

Vsaka podpisana in za odpravo strankam pripravljena odločba mora biti istočasno opremljena z evidenčnim listom, ki ga izpolni sodnik poročevalec. Evidenčni list je stranski proizvod postopka obdelave odločbe. Cilj postopka obdelave odločbe je dokument v elektronski obliki, pripravljen za prenos v matično bazo.

V ta namen ima evidenčni list vsa polja, na katera je razdeljen dokument v bazi. Sodnik poročevalec mora izpolniti polja JEDRO in ZVEZA, lahko pa (pogosto) izpolni vse. Če katero od polj na evidenčnem listu ni izpolnjeno, ga izpolni na VSRS dodeljeni sodnik, v primeru višjih in drugih sodišč pa praviloma strokovni sodelavci. Polje PODROČJE uporablja fiksen šifrant, zato se vsebina njegovih polj ne more širiti brez sklepa delovne skupine Evidenčnega oddelka VSRS. Polje INSTITUT je širše in fleksibilno, kar obdelovalcem omogoča večje prilagajanje raznolikostim obravnavanih vprašanj. Dodeljeni sodnik pri tem polju ni vezan na sodnikovo oceno.

Standardizacija in anonimizacija dokumenta

Polje OBRAZLOŽITEV zahteva standardizacijo in anonimizacijo osnovnega besedila odločbe. Podatke z evidenčnega lista, ki se do takrat nahaja v fizični obliki, se prenese v elektronski obrazec, ter združi z izrekom in obrazložitvijo pisno odpravljene odločbe.

Standardizacija obrazložitve se nanaša predvsem na poenotenje kratic predpisov (KRAP) skladno z Odlokom o določanju kratic aktov (UL RS, št. 57/1995) in omogoča uporabo polja ZVEZA.

Baze z objavljenimi osebnimi podatki omogočajo zbiranje in obdelavo tolikšnega vira dokumentov, da avtomatska (programska) zaščita ne more zagotoviti varovanja zaupnih podatkov na neselektivni bazi. Poleg neposredne kršitve varstva osebnih podatkov, bi to lahko nasprotovalo rehabilitacijskemu institutu izbrisa storilcev kaznivih dejanj iz kazenske evidence ali drugim kršitvam pravice do zasebnosti. Baze sodne prakse niso namenjene ugotavljanju konkretnih podrobnosti posameznega primera, temveč seznanitvi s pravnimi analizami postopkovnih in vsebinskih vprašanj v konkretnih primerih.

Anonimizacija predstavlja tehniko varovanja osebnih podatkov, s katero se ščiti zasebnost strank in drugih udeležencev v postopku. Anonimizacijo se opravlja pri imenih pravnih ali fizičnih oseb (kratičenje), prav tako pa tudi v zvezi z opredeljevanjem nepremičnin (npr. naslovi, parcelne številke), varstvu poslovnih skrivnosti ali drugih podobnih primerih. Z namenom, da se strankam in drugim udeležencem ne bi povzročila nepotrebna in nedopustna škoda, so iz obrazložitve odločbe izpuščeni ali pa z ustreznim novim besedilom nadomeščeni tisti podatki, ki bi lahko naredili stranke ali dejansko situacijo prepoznavno, vendar tako, da odločba ne izgubi svojega smisla.

Izjema pri anonimizaciji je firmsko pravo (ter drugi relevantni deli prava intelektualne lastnine), kadar je to potrebno za razumevanje odločbe.

Polnjenje in vzdrževanje baz sodne prakse

Odločbe so v sistem vnešene približno dva meseca po odpravi sodbe strankam.