sodna uprava

Raziskava 2021

VSRS_SRSU_zadovoljstvo_2021_NASL.jpg

Zadovoljstvo javnosti z delovanjem slovenskih sodišč 2021

 

Vrhovno sodišče Republike Slovenije se zaveda pomena zaupanja javnosti v delovanje sodišč. Zagotavljanje kakovostne storitve za stranke sodnih postopkov je poleg neodvisnosti in nepristranskosti, odgovornosti, integritete in poštenosti ter sojenja v optimalnem in predvidljivem času ena temeljnih vrednot sodstva.

Vodstvom sodišč in drugim pristojnim institucijam in državljanom je treba nuditi natančne in jasne informacije o delovanju sodišč. Sodstvo si prizadeva krepiti odnose s splošno in strokovno javnostjo, zaposlene pa spodbujati v njihovem strokovnem in poklicnem razvoju, jim omogočati najboljše možne pogoje za delo ter krepiti občutek skupne pripadnosti in ponosa na delo v sodstvu.

Služba za razvoj sodne uprave na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije je z namenom uresničevanja teh ciljev že petič pripravila obsežno raziskavo o zadovoljstvu z delovanjem sodišč. Vprašalniki, sestavljeni na podlagi mednarodnih izkušenj in priporočil Evropske komisije za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ), so bili namenjeni splošni javnosti, strokovni javnosti (odvetnikom, državnim odvetnikom in državnim tožilcem), uporabnikom sodišč in zaposlenim. Zbiranje podatkov in analiza rezultatov sta bila prepuščena zunanjemu izvajalcu, Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

Rezultati že izvedenih raziskav so Vrhovnemu sodišču v pomoč pri vsakoletni opredelitvi prednostnih področij delovanja sodstva, predstavljenih v posebnem dokumentu ob otvoritvi sodnega leta. Tako se v okviru delovne skupine Izboljšanje kakovosti sodstva in projektov Slovensko sodstvo 2020 – Sodimo skupaj izvaja vrsta aktivnosti, usmerjenih v izobraževanje in usposabljanje sodnikov in osebja, izmenjavo izkušenj in sodniških veščin, v še boljšo informacijsko podporo delovnim procesom na sodiščih, v okviru projekta postopkovna pravičnost pa se pripravljajo gradiva in vsebine, ki laični javnosti na razumljiv način predstavljajo delovanje sodstva in temeljne značilnosti najbolj tipičnih sodnih postopkov.

Raziskava je kvantitativna, njeni zaključki pa dajejo boljši vpogled v zadovoljstvo z delovanjem sodišč in hkrati omogočajo lažjo izvedbo kvalitativnih raziskav z vključevanjem različnih deležnikov in pripravo konkretnih ukrepov za izboljšanje zadovoljstva. Nekatere ukrepe lahko sprejema sodstvo samo, pri drugih je vezano na finančna sredstva in sodelovanje drugih, zunanjih deležnikov.

Rezultati izvedene raziskave so v določenih pogledih spodbudni, saj se zadovoljstvo na veliko področjih konstantno izboljšuje. Hkrati pa se je na posameznih področjih, predvsem pri strokovni javnosti, zadovoljstvo znižalo. Še zlasti posebno pozornost in obravnavo terjajo področja, na katerih se je zadovoljstvo znižalo.

Veseli dejstvo, da se je ob zadnjem merjenju zaupanje splošne javnosti v sodstvo povečalo za eno celo oceno, trend večanja zaupanja traja od leta 2015. Menimo, da je povečanje zaupanja tudi posledica sistematičnega prizadevanja sodstva za dvig kakovosti svojega dela.

Zadovoljstvo s sodniki med splošno javnostjo se še naprej izboljšuje, saj je splošna javnost posameznim lastnostim sodnikov pripisala višje ocene kot leta 2019. Ocena sodnikov s strani uporabnikov sodišč je stabilna in se je še malo izboljšala, ocene sodnikov s strani strokovne javnosti pa so se nekoliko poslabšale, predvsem z vidika dostopnosti sodnikov. Skoraj 85 odstotkov predstavnikov splošne javnosti, ki je imela izkušnjo s sodišči, meni, da je (bil) odnos sodnikov spoštljiv, pri čemer so se rezultati v primerjavi z letom 2019 še izboljšali.

Splošna javnost najvišje ocenjuje strokovnost sodnikov, uporabniki razumljivost in odnos sodnikov, strokovna javnost pa njihov jezik in terminologijo ter razumljivost sodnih odločb. Najnižje, a še vedno visoko, uporabniki ocenjujejo možnost, da med obravnavo izrazijo svoje mnenje. Strokovna javnost je ponovno najbolj kritična do dostopnosti sodnikov (predvsem odvetniki), med posameznimi skupinami strokovne javnosti pa so najmanj zadovoljni državni tožilci.

Ocene zadovoljstva uporabnikov z delovanjem sodišč so se od prve izvedene raziskave (2013) na splošno zvišale. Izboljšuje se zadovoljstvo s časovnimi vidiki reševanja zadev in jasnostjo pisanj sodišč, po drugi strani pa so uporabniki bolj kritični do sodnega osebja in prostorskih pogojev. Med predstavniki strokovne javnosti je v tokratni raziskavi zaznati manjše zadovoljstvo s praktično vsemi analiziranimi vidiki delovanja sodišč – bolje ocenjujejo le opremljenost sodišč, enako kot v letu 2019 pa le točnost obravnav in organizacijo obravnav in teka naroka. Splošni padec zadovoljstva med strokovno javnostjo, ki verjetno ni povezan le s prilagajanjem poslovanja sodišč ukrepom zaradi epidemije covida-19, zahteva natančno analizo vzrokov in sprejetje ustreznih ukrepov za izboljšanje.

Tudi pri dojemanju hitrosti sodišč pri reševanju zadev je najbolj kritična splošna javnost. Še vedno se splošna javnost najmanj strinja s trditvijo, da reševanje zadev poteka brez nepotrebnega odlašanja, kjer pa je kljub vsemu, v primerjavi z letom 2019, prišlo do izboljšanja.

Splošna javnost, uporabniki in strokovna javnost so kot predloge za izboljšanje delovanja sodstva predlagali predvsem pospešitev postopkov oziroma reševanja zadev, informatizacijo poslovanja, sprejetje bolj učinkovite zakonodaje, boljšo opremljenost, kadrovske spremembe in boljše razumevanje strank. Glede sprememb, ki se nanašajo na delo in položaj sodnika, predlagajo strokovna izobraževanja, večjo neodvisnost in nepristranskost ter večjo odgovornost, večjo strokovnost in uvedbo strokovnega nadzora, boljšo dostopnost (uradne ure, uvedba različnih načinov komunikacije), bolj konstruktivno sodelovanje s strokovno javnostjo ter boljše usklajevanje terminov obravnav.

Med zaposlenimi je zaznati nekoliko višje zadovoljstvo z delovnim mestom pri vseh vidikih. Zadovoljstvo zaposlenih je razmeroma visoko, prav tako ponos na delo. Zaposleni imajo občutek, da si prizadevajo za doseganje ciljev, da poznajo vrednote sodišč in zaupajo v svoje znanje. Dobro so bili ocenjeni razumljivost, pravočasnost in pretok informacij. Visoke povprečne ocene so dobile tudi delovne razmere na sodišču, prenos znanja, možnosti izobraževanja ter medsebojni odnosi in odnosi z nadrejenim.

Tudi tokrat zaznavamo pomembne premike na bolje, zavedamo pa se, da je še veliko prostora za izboljšave pri poteku postopkov, predvsem z vidika kakovosti ter sojenja v optimalnem in predvidljivem času. Tem ciljem se poskušamo približati tudi z vsakoletnim določanjem prednostnih nalog sodstva. Pregled teh nalog v zadnjih letih, podatki o poslovanju sodišč in tudi rezultati te raziskave kažejo, da stopamo po pravi poti.

Ob objavi rezultatov pete obsežne raziskave o zadovoljstvu z delovanjem slovenskih sodišč (podrobne rezultate za vsako izmed navedenih javnosti si lahko ogledate na spletnih straneh sodstva) se zahvaljujem sodelavcem in zunanjim strokovnjakom, ki so sodelovali pri njenem nastanku in izvedbi, ter predstavnikom strokovne javnosti in zaposlenim v sodstvu za njihovo pomoč in sodelovanje v raziskavi. Tovrstne raziskave bomo opravljali tudi v prihodnje, tako da bomo lahko sproti preverjali zadovoljstvo javnosti z delovanjem sodišč in na podlagi pridobljenih informacij sprejemali ukrepe za izboljšanje stanja v sodstvu.

Svoje delovanje lahko izboljšujemo predvsem s strokovnim in predanim delom, kar naj bi pomagalo pri nadaljnjem večanju zadovoljstva različnih deležnikov s sodstvom in posledično pomembno prispevalo k trajnejšemu dvigu ugleda sodstva v javnosti.

mag. Damijan Florjančič
predsednik Vrhovnega sodišča

 


 

Splošna javnost

Raziskava za merjenje zadovoljstva z delovanjem sodišč

Metodologija: V telefonski javnomnenjski raziskavi v novembru 2021 je anketo v celoti izpolnilo 703 anketiranih posameznikov iz celotne Slovenije izmed 9.386 klicanih mobilnih in stacionarnih telefonskih številk.

Analizirane vsebine:

  • Zaupanje v institucije
  • Dejavniki zaupanja ljudi v sodstvo
  • Delovanje sodnikov
  • Delovanje sodišč
  • Delovanje sodišč v prihodnje in izkušnje posameznikov na sodiščih

 

Strokovna javnost

Raziskava za merjenje zadovoljstva z delovanjem sodišč za državne tožilce, državne odvetnike in odvetnike

Metodologija: Spletno anketo so v novembru in decembru 2021 ter januarju 2022 izpolnjevali državni odvetniki, državni tožilci in odvetniki. Povezava do spletnega vprašalnika je bila poslana na e-poštne naslove skupno 2.129 osebam. Odzivnost strokovne javnosti je bila relativno nizka, a nekoliko boljša kot v prejšnji izvedbi - anketo je v celoti izpolnilo nekaj več kot 12 odstotkov ciljne populacije (262 oseb, od tega 246 odvetnikov, 6 državnih tožilcev in 10 državnih odvetnikov).

Analizirane vsebine:

  • Percepcije o slovenskih sodiščih
  • Pretok informacij
  • Lastnosti sodišč
  • Delovanje sodnikov
  • Delovanje sodnega osebja in
  • Postopek
  • Obravnave

 

Uporabniki

Raziskava za merjenje zadovoljstva z delovanjem sodišč za stranke, obdolžence, priče in druge uporabnike

Metodologija: Na slovenskih sodiščih je v novembru in decembru 2021 ter januarju 2022 potekala anketa med uporabniki oziroma naključnimi obiskovalci sodišč o njihovem zadovoljstvu z delovanjem slovenskega sodstva. Sodno osebje je uporabnike poprosilo za izpolnjevanje ankete ob njihovih obiskih zaradi opravkov na sodišču, vprašalnike pa so izpolnjevali samostojno in jih anonimno oddali v pripravljene nabiralnike. Uporabniki slovenskih sodišč so izpolnili 1.115 od 3.000 razdeljenih anketnih vprašalnikov.

Analizirane vsebine:

  • Splošno o sodstvu
  • Dostop do informacij
  • Dostop do sodišča in notranjost sodne zgradbe
  • Delovanje sodišča
  • Sodniki in postopek

 

Zaposleni

Raziskava o zadovoljstvu in motiviranosti zaposlenih na slovenskih sodiščih

Metodologija: V novembru in decembru 2021 ter januarju 2022 je potekala raziskava o zadovoljstvu na delovnem mestu med sodniki in zaposlenimi na slovenskih sodiščih. Anketo je na svoje službene e-poštne naslove prejelo vseh 4.203 sodnikov in zaposlenih. Vprašalnik je v celoti izpolnilo 1.228 zaposlenih, kar predstavlja 29-odstotno stopnjo odgovorov.

Analizirane vsebine:

  • Pretok informacij
  • Delovno mesto
  • Zadovoljstvo na delovnem mestu
  • Merila kakovosti
  • Medosebni odnosi
  • Možnosti napredovanja in nagrajevanja
  • Odnosi z nadrejenimi
  • Delovne obveznosti
  • Cilji in vrednote sodišča
  • Opremljenost z znanjem in prenos znanj
  • Delitev odgovornosti
  • Razvoj kariere

Minule raziskave

Raziskava 2019
Raziskava 2017
Raziskava 2015
Raziskava 2013