Raziskava 2019
Zadovoljstvo javnosti z delovanjem slovenskih sodišč 2019
Vrhovno sodišče Republike Slovenije se zaveda pomena zaupanja javnosti v delovanje sodišč. Zagotavljanje kakovostne storitve za stranke sodnih postopkov je poleg neodvisnosti in nepristranskosti, odgovornosti, integritete in poštenosti ter sojenja v optimalnem in predvidljivem času ena temeljnih vrednot sodstva.
Vodstvom sodišč in ostalim pristojnim institucijam ter državljanom je treba nuditi natančne in jasne informacije o delovanju sodišč. Sodstvo si prizadeva krepiti odnose s splošno in strokovno javnostjo, zaposlene pa vzpodbujati v njihovem strokovnem in poklicnem razvoju, jim nuditi najboljše možne pogoje za delo ter krepiti občutek skupne pripadnosti in ponosa na delo v sodstvu.
Služba za razvoj sodne uprave na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije je z namenom udejanjanja teh ciljev že četrtič pripravila obsežno raziskavo o zadovoljstvu z delovanjem sodišč. Vprašalniki, sestavljeni na podlagi mednarodnih izkušenj in priporočil Evropske komisije za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ), so bili namenjeni splošni javnosti, strokovni javnosti (odvetnikom, državnim odvetnikom in državnim tožilcem), uporabnikom sodišč in zaposlenim. Zbiranje podatkov in analiza rezultatov je bila prepuščena zunanjemu izvajalcu, Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.
Rezultati že izvedenih raziskav so Vrhovnemu sodišču v pomoč pri vsakoletni opredelitvi prednostnih področij delovanja sodstva, predstavljenih v posebnem dokumentu ob otvoritvi sodnega leta. Tako se v okviru delovne skupine Izboljšanje kakovosti sodstva in projektov Slovensko sodstvo 2020 – Sodimo skupaj izvaja vrsta aktivnosti, usmerjenih v izobraževanje in usposabljanje sodnikov in osebja, izmenjavo izkušenj in sodniških veščin, v še boljšo informacijsko podporo delovnim procesom na sodiščih, v okviru projekta postopkovna pravičnost pa se pripravljajo gradiva in vsebine, ki laični javnosti na razumljiv način predstavljajo delovanje sodstva in temeljne značilnosti najbolj tipičnih sodnih postopkov. Aktivnosti in trud Vrhovnega sodišča so bili prepoznani tudi mednarodno, saj je projekt Izboljšanje kakovosti sodstva (IKS) v letu 2019 prejel nagrado Kristalna tehtnica sodstva, ki jo Svet Evrope in Evropska komisija podeljujeta za namen izpostavljanja inovativnih in učinkovitih sodnih praks. Gre za bienalno nagrado, ki pomeni izjemno priznanje projektu in Vrhovnemu sodišču. Projekt je bil izpostavljen kot primer dobrih praks v okviru nagrade European Public Sector Award 2019 (v kategoriji Nove rešitve pri kompleksnejših izzivih). Poleg tega je projekt Postopkovna pravičnost, kot del projekta IKS, prejel nagradi UX Design Award 2019 za izjemno uporabniško izkušnjo za koncept, kako sodišča približati strankam, in nagrado na bienalu slovenskega oblikovanja Brumen v kategoriji Digitalni produkti in storitve, za v državljana usmerjen sistem uporabniške izkušnje.
Raziskava je kvantitativna, njeni zaključki pa dajejo boljši vpogled v zadovoljstvo z delovanjem sodišč in hkrati omogočajo lažjo izvedbo kvalitativnih raziskav z vključevanjem različnih deležnikov in pripravo konkretnih ukrepov za izboljšanje zadovoljstva. Nekatere ukrepe lahko sprejema sodstvo samo, pri drugih je vezano na finančna sredstva in sodelovanje drugih, zunanjih deležnikov.
Rezultati izvedene raziskave so v določenih pogledih vzpodbudni, saj so tako uporabniki, ki so imeli neposredno izkušnjo s sodiščem, kot tudi predstavniki strokovne javnosti vedno bolj zadovoljni z delovanjem sodišč. Zaupanje javnosti v sodstvo je sicer še vedno nizko; od državnih institucij sta bili nižjega zaupanja deležni le še vlada in parlament. Splošna javnost zaupanje v sodstvo ocenjuje nizko, pri čemer je po manjšem dvigu zaupanja v preteklosti tokrat opaziti rahel upad.
Zadovoljstvo s sodniki med splošno javnostjo se še naprej izboljšuje, saj je splošna javnost posameznim lastnostim sodnikov pripisala višje ocene kot leta 2017. Ocena sodnikov s strani uporabnikov sodišč je stabilna in se je še malo izboljšala, prav tako se je ponovno izboljšala ocena sodnikov s strani strokovne javnosti, kar je posebej vzpodbudno. Več kot tri četrtine predstavnikov splošne javnosti, ki je imela izkušnjo s sodišči, meni, da je (bil) odnos sodnikov spoštljiv, pri čemer so se rezultati v primerjavi z letom 2017 še izboljšali.
Splošna javnost sicer najvišje ocenjuje strokovnost sodnikov, uporabniki razumljivost in odnos sodnikov, strokovna javnost pa njihovo neodvisnost in nepristranskost. Najnižje, a še vedno visoko, uporabniki ocenjujejo možnost, da med obravnavo izrazijo svoje mnenje. Strokovna javnost je ponovno najbolj kritična do dostopnosti sodnikov, med posameznimi skupinami strokovne javnosti pa so najmanj zadovoljni odvetniki.
Ocene zadovoljstva uporabnikov z delovanjem sodišč so se od prve izvedene raziskave (2013) na splošno zvišale. Izboljšuje se zadovoljstvo s časovnimi vidiki reševanja zadev, s sodnim osebjem in jasnostjo pisanj sodišč, po drugi strani pa so uporabniki vedno bolj kritični do prostorskih pogojev in opremljenosti sodišč. Med predstavniki strokovne javnosti je v tokratni raziskavi zaznati višje zadovoljstvo s praktično vsemi analiziranimi vidiki delovanja sodišč – bolje ocenjujejo tako delo sodnikov, kot tudi odnos sodnega osebja in dostop do informacij. Slabše ocenjujejo zgolj stopnjo informatiziranosti sodnih postopkov in že omenjeno dostopnost sodnikov.
Tudi pri dojemanju hitrosti sodišč pri reševanju zadev je najbolj kritična splošna javnost. Še vedno se splošna javnost najmanj strinja s trditvijo, da reševanje zadev poteka brez nepotrebnega odlašanja, kjer pa je kljub vsemu, v primerjavi z letom 2017, prišlo do pomembnega izboljšanja.
Splošna javnost, uporabniki in strokovna javnost so kot predloge za izboljšanje delovanja sodstva predlagali predvsem pospešitev postopkov oziroma reševanja zadev, reorganizacijo dela in informatizacijo poslovanja, sprejem bolj učinkovite zakonodaje, boljšo opremljenost ter spremembe, ki se nanašajo na delo in položaj sodnika (strokovna izobraževanja, večja neodvisnost in nepristranskost ter večja odgovornost).
Med zaposlenimi je zaznati nekoliko nižje zadovoljstvo z delovnim mestom pri vseh vidikih. Kljub temu je zadovoljstvo zaposlenih relativno visoko, prav tako ponos na delo. Zaposleni imajo občutek, da si prizadevajo za doseganje ciljev, da poznajo vrednote sodišč ter zaupajo v svoje znanje. Dobro so bili ocenjeni razumljivost, pravočasnost ter pretok informacij. Visoke povprečne ocene so dobile tudi delovne razmere na sodišču, prenos znanja, možnosti izobraževanja ter medsebojni odnosi in odnosi z nadrejenim. Splošni padec zadovoljstva zaposlenih pa kljub relativno visokim ocenam terja natančno analizo vzrokov in sprejem ustreznih ukrepov za izboljšanje položaja in zadovoljstva zaposlenih. Tudi tokrat beležimo pomembne premike na bolje, zavedamo pa se, da je še veliko prostora za izboljšave pri poteku postopkov, predvsem z vidika kakovosti ter sojenja v optimalnem in predvidljivem času. Tem ciljem se poskušamo približati tudi z vsakoletnim določanjem prednostnih nalog sodstva. Pregled teh nalog v zadnjih letih, podatki o poslovanju sodišč ter tudi rezultati te raziskave kažejo, da stopamo po pravi poti.
Ob objavi rezultatov četrte obsežne raziskave o zadovoljstvu z delovanjem slovenskih sodišč (podrobne rezultate za vsako izmed navedenih javnosti si lahko ogledate na spletnih straneh sodstva) se zahvaljujem sodelavcem in zunanjim strokovnjakom, ki so sodelovali pri njenem nastanku in izvedbi, ter predstavnikom strokovne javnosti in zaposlenim v sodstvu za njihovo pomoč in sodelovanje v raziskavi. Tovrstne raziskave bomo opravljali tudi v prihodnje, tako da bomo lahko sproti preverjali zadovoljstvo javnosti z delovanjem sodišč in na podlagi pridobljenih informacij sprejemali ukrepe za izboljšanje stanja v sodstvu.
Svoje delovanje lahko izboljšujemo predvsem s strokovnim in predanim delom, kar naj bi prispevalo k nadaljnjemu večanju zadovoljstva različnih deležnikov s sodstvom in posledično pomembno prispevalo k trajnejšemu dvigu ugleda sodstva v javnosti.
mag. Damijan Florjančič
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije
Splošna javnost
Zadovoljstvo z delovanjem sodišč pri splošni javnosti
Metodologija: V telefonski javnomnenjski raziskavi v novembru 2019 je anketo v celoti izpolnilo 710 anketiranih posameznikov iz celotne Slovenije izmed 11.486 klicanih mobilnih in stacionarnih telefonskih številk.
Analizirane vsebine:
- Zaupanje v institucije
- Dejavniki zaupanja ljudi v sodstvo
- Delovanje sodnikov
- Delovanje sodišč
- Delovanje sodišč v prihodnje in izkušnje posameznikov na sodiščih
Strokovna javnost
Raziskava za merjenje zadovoljstva z delovanjem sodišč za državne tožilce, državne odvetnike in odvetnike
Metodologija: Spletno anketo so v novembru in decembru 2019 izpolnjevali državni odvetniki, državni tožilci in odvetniki. Povezava do spletnega vprašalnika je bila poslana na e-poštne naslove skupno 2.438 osebam. Odzivnost strokovne javnosti je bila relativno nizka, a nekoliko boljša kot v prejšnji izvedbi - anketo je v celoti izpolnilo nekaj več kot osem odstotkov ciljne populacije (182 oseb, od tega 141 odvetnik, 25 državnih tožilcev in 16 državnih odvetnikov).
Analizirane vsebine:
- Percepcije o slovenskih sodiščih
- Pretok informacij
- Lastnosti sodišč
- Delovanje sodnikov
- Delovanje sodnega osebja in
- Postopek
- Obravnave
Uporabniki
Raziskava za merjenje zadovoljstva z delovanjem sodišč za stranke, obdolžence, priče in druge uporabnike
Metodologija: Na slovenskih sodiščih je v novembru in decembru 2019 potekala anketa med uporabniki oziroma naključnimi obiskovalci sodišč o njihovem zadovoljstvu z delovanjem slovenskega sodstva. Sodno osebje je uporabnike poprosilo za izpolnjevanje ankete ob njihovih obiskih zaradi opravkov na sodišču, vprašalnike pa so izpolnjevali samostojno in jih anonimno oddali v pripravljene nabiralnike. Uporabniki slovenskih sodišč so izpolnili 871 od 3.000 razdeljenih anketnih vprašalnikov.
Analizirane vsebine:
- Splošno o sodstvu
- Dostop do informacij
- Dostop do sodišča in notranjost sodne zgradbe
- Delovanje sodišča
- Sodniki in postopek
Zaposleni
Raziskava o zadovoljstvu in motiviranosti zaposlenih na slovenskih sodiščih za zaposlene na sodiščih
Metodologija: V novembru in decembru 2019 je potekala raziskava o zadovoljstvu na delovnem mestu med sodniki in zaposlenimi na slovenskih sodiščih. Anketo je na svoje službene e-poštne naslove prejelo vseh 4.203 sodnikov in zaposlenih. Vprašalnik je v celoti izpolnilo 1.305 zaposlenih, kar predstavlja 31-odstotno stopnjo odgovorov.
Analizirane vsebine:
- Pretok informacij
- Delovno mesto
- Zadovoljstvo na delovnem mestu
- Merila kakovosti
- Medosebni odnosi
- Možnosti napredovanja in nagrajevanja
- Odnosi z nadrejenimi
- Delovne obveznosti
- Cilji in vrednote sodišča
- Opremljenost z znanjem in prenos znanj
- Delitev odgovornosti
- Razvoj kariere