Civilni oddelek
Opravlja funkcijo sojenja na področju civilnega prava oziroma civilnih sodnih postopkov. Sodnice in sodniki oddelka odločajo o predlogih za dopustitev revizije ter o izrednih pravnih sredstvih – revizijah in zahtevah za varstvo zakonitosti – v vseh vrstah civilnih sporov, v izjemnih, z zakonom določenih primerih pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč prve in druge stopnje. Odločajo tudi o delegacijah zadev in v sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj na področju civilnih postopkov.
Vodja oddelka, vrhovna sodnica
dr. Mateja Končina Peternel
je poklicno pot začela leta 1989 na Pravni fakulteti v Ljubljani kot asistentka na Katedri za civilno pravo, kjer je leta 1992 magistrirala, leta 1997 pa doktorirala. Istega leta je bila izvoljena v sodniško funkcijo. Bila je vodja pravdnega oddelka na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kasneje pa tudi vodja civilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani. Opravila je mednarodna usposabljanja za mediatorja in inštruktorja za področje mediacij in je pomembno sodelovala pri uvajanju sodišču pridruženih družinskih mediacij. Od decembra 2009 je vrhovna sodnica in sodeluje pri sojenju na civilnem, upravnem ter delovno-socialnem oddelku. Dvakrat je bila članica Sodnega sveta, v drugem mandatu tudi njegova podpredsednica in predsednica. Od leta 2017 je predsednica Uredniškega odbora Pravosodnega biltena. Redno predava na izobraževalnih dogodkih in je (so)avtorica več strokovnih knjig in člankov.
mag. Matej Čujovič
Vladimir Horvat
Katarina Parazajda
Tomaž Pavčnik
Izbor zadnjih odločb civilnega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sklep I R 1/2025 | 07.02.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Na območju Ljubljane ima sedež le toženka, vendar sama navaja, da ima delavnico - podružnico v Prekmurju in da se tam večino časa nahaja tudi njen zakoniti zastopnik. Na območju Murske Sobote ima prebivališče tožnik, prav tako pa imata občutno krajšo pot do Okrožnega sodišča v Murski Soboti kot do Okrožnega sodišča v Ljubljani tudi pooblaščenca obeh pravdnih strank (odvetnika v Murski Soboti oziroma Gornji Radgoni). Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel... |
| VSRS Sklep I R 5/2025 | 07.02.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Sorodstveno razmerje med predsednikom pristojnega sodišča in odvetnico, družbenico odvetniške družbe, ki zastopa nasprotno stranko, ni razlog za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predsednik sodišča ima namreč pristojnosti na področju sodne uprave, nima pa vpliva na dodeljevanje spisov in na sestavo senatov v posameznih zadevah ali pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov v konkretnih zadevah. |
| VSRS Sklep II Ips 44/2024 | 15.01.2025 | DEDNO PRAVO | S sklepom iz 219. člena Zakona o dedovanju je državi izročeno po vrsti in tipu stvari opredeljeno premično premoženje, ki je obstajalo ter je bilo zapustnikovo v času smrti, ne glede na to, kje se (je) nahaja(lo).Namen tega pravnega instituta ni zgolj v zagotovitvi koristi države, ki zapuščino pridobi, ampak v varovanju javnega interesa. |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 49/2024, 50/2024 | 07.02.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO, USTAVNO PRAVO | Pravni pouk, v katerem je stranka opozorjena, da bo sodišče pritožbo, ki ne bo vložena v zadostnem številu izvodov, takoj zavrglo, ne da bi stranko pozivalo k predložitvi manjkajočih izvodov, je napačen. Zakonodajalec je izključil le vračanje nepopolnih pritožb v dopolnitev, ne pa tudi pozivanja pritožnikov k predložitvi manjkajočih izvodov pritožb. V skladu z ustaljeno sodno prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča pa napačen pravni pouk stranki ne sme odvzeti pravice oziroma jamstev, ki ji jih daje (zagotavlja) zakon. Navedeni... |
| VSRS Sodba in sklep II Ips 31/2024 | 03.12.2024 | IZVRŠILNO PRAVO, OBLIGACIJSKO PRAVO, STVARNO PRAVO | Tudi če finančnemu leasingu pripišemo lastnosti katerega od zakonsko urejenih pogodbenih tipov, to nima za posledico, da so vsa vprašanja podrejena pravilom za ta pogodbeni tip.Ker je treba izjeme razlagati restriktivno in zlasti upoštevaje pomen leasingodajalčeve pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, katere omejitev mora biti izrecno določena v zakonu (načelo zakonitosti), se pravilo iz drugega odstavka 520. člena OZ, da pridržek lastninske pravice v primeru neizpolnitve predpisane obličnosti ne učinkuje proti izvršilnim... |
| VSRS Sklep II DoR 164/2024 | 20.11.2024 | CIVILNO PROCESNO PRAVO, OBLIGACIJSKO PRAVO, STEČAJNO PRAVO | I. Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:- Ali je dovoljena pritožba stranskega intervenienta glede tistega dela izpodbijane odločbe, zoper katerega pritožbe ni vložila tudi tožena stranka, na strani katere se je stranski intervinent želel pridružiti pravdi?- Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP, ker ni izvedlo pritožbene obravnave oziroma ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje in zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje?- Ali obrazložitev pravnomočne sodbe sodišča... |
| VSRS Sklep I R 237/2025 | 07.01.2026 | CIVILNO PROCESNO PRAVO, USTAVNO PRAVO | Odvetnik ve, da s predlogom za prenos pristojnosti ne bo uspel. O tem v danem primeru - glede na številne predhodno vložene predloge in jasno prakso Vrhovnega sodišča - ne more biti resnega dvoma. To pomeni, da abstraktno predlagalno upravičenje iz 67. člena ZPP uresničuje mimo namena tega instituta ter v neposrednem nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka. Še več: uresničuje ga prav s ciljem, da se to načelo ne bi udejanjilo. Tak cilj pa je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (drugi odstavek 11. člena ZPP;... |
| VSRS Sodba II Ips 60/2025 | 14.05.2026 | CIVILNO PROCESNO PRAVO, STVARNO PRAVO | Nemotena in izključna uporaba tožnikov sporne parcele in nenasprotovanje ne le prodajalcev temveč tudi samega lastnika (njegova pasivnost) in tretjih oseb omogočajo zaključek o obstoju v sodni praksi dopuščenih izjemnih okoliščin, ki dopuščajo pridobitev lastninske pravice na podlagi zunajknjižnega priposestvovanja. Drugačno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje o izpodbiti dobrovernosti tožnikov je prestrogo. Nepravilno se zavzema za pravni zaključek, da na podlagi zunajknjižnega priposestvovanja v primerih, ko v... |
| VSRS Sklep II Ips 65/2025 | 01.06.2026 | OBLIGACIJSKO PRAVO, POGODBENO PRAVO, PRAVO EVROPSKE UNIJE, VARSTVO POTROŠNIKOV | Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno očita kršitve prvega odstavka 272. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZVPot ter členi 6, 7 in 8 Direktive in z njo povezano sodno prakso SEU. Tako glede četrte kot prve alineje prvega odstavka 24. člena ZVPot je s stališčem o neizpolnjenosti predpostavk za obstoj nepoštenega pogodbenega pogoja in z dodajanjem pravno neutemeljenih zahtev v razmerju do potrošnika, ki naj bi morala za njegovo izkazanost posebej še dokazati neugoden vpliv na njun ekonomski, finančni in socialni položaj,... |
| VSRS Sodba II Ips 5/2026 | 17.06.2026 | OBLIGACIJSKO PRAVO, POGODBENO PRAVO, PRAVO EVROPSKE UNIJE, USTAVNO PRAVO, VARSTVO POTROŠNIKOV | Dogovor o tuji valuti je v konkretnem primeru predstavljal bistveno sestavino pogodbe. Sporna kreditna pogodba zato brez pogodbenega pogoja o valutni klavzuli ne more obstajati, ne da bi sodišče aktivno poseglo v njeno bistvo in pogodbo preoblikovalo. Ker pravo EU ne dopušča spreminjanja pogodbenega pogoja (valutne klavzule) s spremembo valute, kar bi po slovenskem pravu lahko vodilo do delne ničnosti, je sankcija ničnosti celotne pogodbe v konkretnih okoliščinah razumen in primeren ukrep, ki omogoča ponovno vzpostavitev dejanskega... |