Civilni oddelek
Opravlja funkcijo sojenja na področju civilnega prava oziroma civilnih sodnih postopkov. Sodnice in sodniki oddelka odločajo o predlogih za dopustitev revizije ter o izrednih pravnih sredstvih – revizijah in zahtevah za varstvo zakonitosti – v vseh vrstah civilnih sporov, v izjemnih, z zakonom določenih primerih pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč prve in druge stopnje. Odločajo tudi o delegacijah zadev in v sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj na področju civilnih postopkov.
dr. Mateja Končina Peternel
je poklicno pot začela leta 1989 na Pravni fakulteti v Ljubljani kot asistentka na Katedri za civilno pravo, kjer je leta 1992 magistrirala, leta 1997 pa doktorirala. Istega leta je bila izvoljena v sodniško funkcijo. Bila je vodja pravdnega oddelka na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kasneje pa tudi vodja civilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani. Opravila je mednarodna usposabljanja za mediatorja in inštruktorja za področje mediacij in je pomembno sodelovala pri uvajanju sodišču pridruženih družinskih mediacij. Od decembra 2009 je vrhovna sodnica in sodeluje pri sojenju na civilnem, upravnem ter delovno-socialnem oddelku. Dvakrat je bila članica Sodnega sveta, v drugem mandatu tudi njegova podpredsednica in predsednica. Od leta 2017 je predsednica Uredniškega odbora Pravosodnega biltena. Redno predava na izobraževalnih dogodkih in je (so)avtorica več strokovnih knjig in člankov.
mag. Matej Čujovič
Vladimir Horvat
Katarina Parazajda
Tomaž Pavčnik
Izbor zadnjih odločb civilnega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sklep II Ips 49/2025 | 05.11.2025 | OBLIGACIJSKO PRAVO | Za veljavnost izjave o pripoznavi zastaranega dolga zadošča pripoznanje temelja terjatve, morebitna navedba določenega zneska v izjavi o pripoznavi zastarane obveznosti pa ne zadošča za ugotovitev utemeljenosti višine zahtevka iz tega naslova. |
| VSRS Sodba II Ips 29/2025 | 15.10.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV | Drugostopenjsko sodišče je, v celoti izhajajoč iz dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, izpeljalo drugačen materialnopravni zaključek, pri čemer se je oprlo na starejšo sodno prakso glede ničnosti potrošniških kreditnih pogodb v CHF. Pogojev za uporabo razveljavitvenega pooblastila v konkretnih okoliščinah primera torej ni bilo. |
| VSRS Sklep II Ips 45/2025 | 15.10.2025 | POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA | Pri presoji, ali ima prednost na podlagi ZLNDL pridobljena lastninska pravica toženke, ki ni bila nikoli vknjižena v zemljiško knjigo, ali kasneje vpisana lastninska pravica tožnice, ki jo je ta pridobila z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi prodajane pogodbe, je potrebna celovita presoja vseh zatrjevanih v naravi (in zemljiški knjigi) vidnih okoliščin, ki šele omogočajo sklepanje o tem, kakšna, če sploh, je bila raziskovalna dolžnost tožnice ob ustrezni skrbnosti in nazadnje, ali ji je zadostila. |
| VSRS Sklep II Ips 43/2025 | 09.10.2025 | DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO | Kadar sodišče z odločitvijo razdeli upravičenja, ki sestavljajo starševsko skrb, med več oseb, ena oseba izvaja vsakodnevno varstvo in vzgojo otroka (npr. rejnik), druga pa opravlja nadzorstveno ali odločevalsko funkcijo (npr. skrbnik). Če višje sodišče v pritožbenem postopku vsa ta upravičenja združi v eni osebi, takšna oseba s tem praktično postane nosilka starševske skrbi. V takem primeru mora (višje) sodišče zato opraviti celostno te osebe, z vidika skrbništva zlasti, da presodi, ali so v takem primeru izpolnjeni pogoji,... |
| VSRS Sodba II Ips 35/2025 | 01.10.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV | Zahteva po tako opravljeni dolžnosti ni contra legem, torej v nasprotju z nacionalno pravno ureditvijo pojasnilne dolžnosti v 6. in 7. členu ZpotK. Kot že pojasnjeno, se vprašanje, ali je bila pojasnilna dolžnost ustrezno opravljena, presoja ob upoštevanju celotne pravne ureditve - poleg 6. in 7. člena ZPotK tudi določb o nepoštenosti pogodbenega pogoja, načela vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ ter meril SEU v zvezi z Direktivo 93/13. Zato ni mogoče pritrditi toženkini tezi o prepovedanem retroaktivnem širjenju pravnega standarda. |
| VSRS Sodba II Ips 46/2025 | 01.10.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO | Pritožbeno sodišče je izreklo nedenarno odškodninsko sankcijo po 178. členu OZ, ne da bi ugotavljalo obstoj prvin civilnega delikta. Tako je ravnalo, ker je menilo, da je vezano na kazensko oprostilno sodbo, zaradi česar je treba šteti, da tožnik dejanj, ki ga jih je bremenila obtožnica, ni storil. Takšno ravnanje je napačno. Oprostilna kazenska sodba za tožnika ne nadomešča predpostavk civilnega delikta, ki naj bi ga storila toženka, in so pogoj za izrek odškodninske sankcije. |
| VSRS Sklep II Ips 38/2025 | 01.10.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO | Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni bila dovoljena, razen če je zakon določal drugače. V zvezi s postopki za ureditev mej (ki so bili urejeni v štirinajstem poglavju tega zakona) drugačne ureditve ni bilo. Ker je torej v tem postopku revizija po samem zakonu izključena, je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti. |
| VSRS Sodba II Ips 39/2025 | 24.09.2025 | DEDNO PRAVO | Pravni prednik tožencev je zapustil premoženje, zato toženca kot dediča odgovarjata do vrednosti podedovanega premoženja. V tem primeru dolg obstaja, dokler ni izpolnjen. Ko izpolnjeno doseže vrednost podedovanega premoženja, pa dolg preneha v sorazmernem delu (presežku). Dedičeva odgovornost za zapustnikove dolgove traja vse do trenutka, ko so upniki dejansko poplačani v obsegu, ki ustreza vrednosti podedovanega premoženja. Pri tem ima prednost upnik, ki prvi prejme plačilo, ne pa tisti, ki prvi pridobi pravnomočen pravni naslov. |
| VSRS Sklep II Ips 22/2025 | 24.09.2025 | DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO | Na podlagi prvega odstavka 126.a člena ZDavP-2 davčna obveznost, razen zamudnih obresti, ne preneha, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino. Dejstvo, da izvršilni postopek na nepremičnino, ki se je začel pred potekom zastaranja pravice do izterjave, še ni bil končan, je upnici v tem primeru omogočalo, da je vložila predlog, ki ga je sodišče (napačno) vpisalo kot nov predlog v obravnavani zadevi. V resnici gre le za predlog za izvršbo... |
| VSRS Sodba II Ips 1/2025 | 24.09.2025 | OBLIGACIJSKO PRAVO | Pri opustitvenih ravnanjih o naravni vzročnosti ne moremo govoriti. Vzročno zvezo tu vzpostavi šele pravo na podlagi vrednotenja. Potrebna je presoja, ali je ugotovljena verjetnost nastanka škodnega dogodka takšna, da je konkretni opustitvi dolžnega ravnanja, upoštevaje tudi težo kršitve, pravno vrednotno upravičeno pripisati nastanek škodnega dogodka. V takih primerih je treba v okviru opisane adekvatne vzročnosti uporabiti prospektivno analizo vzročnosti, ki temelji na razrešitvi vprašanja, ali je dejanje, katerega vzročno... |