vodstvo sodišča

Dr. Damjan Orož se je rodil leta 1975. Leta 1998 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 2019 pa doktoriral s področja izvršilnega prava. Tema njegove doktorske disertacije je bila "Ugovor v izvršbi in njegov vpliv na stopnjo pravne varnosti".

Poklicno pot je začel kot prvostopenjski sodnik na Okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer je bil tudi vodja Izvršilnega oddelka sodišča in organizacijske enote za stečajne zadeve (osebni stečaj). Do izvolitve za višjega sodnika je bil tudi podpredsednik Okrajnega sodišča v Ljubljani. Na mesto višjega sodnika je bil imenovan septembra 2011. Funkcijo višjega sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani je opravljal na Izvršilnem in Gospodarskem oddelku tega sodišča.

Za vrhovnega sodnika je bil izvoljen decembra 2021. Sodi na Gospodarskem oddelku, kot član senata pa tudi na drugih oddelkih Vrhovnega sodišča. Zadnja leta vodi Oddelek za spremljanje sodne prakse, je pa tudi član Personalnega sveta Vrhovnega sodišča, vodja projektne skupine Nove funkcionalnosti baze znanja, član komisije za izdajo in odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja ter član Strokovnega sveta Centra za izobraževanje v pravosodju. Sodeloval je tudi v več delovnih in projektnih skupinah na Vrhovnem sodišču.

Je aktiven predavatelj in pisec strokovnih prispevkov predvsem s področja insolvenčnega prava, izvršilnega prava, civilnega procesnega prava, stvarnega in obligacijskega prava. V okviru svojih delovnih obveznosti znotraj sodstva je sodeloval tudi pri oblikovanju zakonodaje, zlasti glede Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter Zakona o izvršbi in zavarovanju, občasno pa tudi glede ostalih zakonov in podzakonskih predpisov.

Govori angleški in nemški jezik.

Vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok se je rodila leta 1964 v Ljubljani. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomirala leta 1988, šest let zatem je opravila pravosodni izpit. Za sodnico je bila izvoljena leta 2000, vrhovna sodnica pa je od leta 2017. Vso kariero deluje na področju kazenskega prava.

Ima bogate sodne in strokovne izkušnje. Po opravljenem pravosodnem izpitu je bila šest let državna tožilka, od tega tri leta v t.i. Skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri Vrhovnem državnem tožilstvu. Leta 2000 je bila izvoljena za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Ljubljani, nato je bila leta 2006 imenovana na mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani, od leta 2017 pa je vrhovna sodnica. Sodniško funkcijo na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča opravlja od decembra 2017.

Ves čas deluje tudi na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja, kjer na različnih dogodkih predstavlja slovensko pravno ureditev in sodno prakso. S tujimi kazensko pravnimi strokovnjaki se od leta 2003 dalje srečuje kot kontaktna točka Evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah, pri čemer je od leta 2007 tudi koordinatorka kontaktnih točk za Slovenijo. V času prvega predsedovanja Slovenije predsedstvu Sveta EU je tudi predsedovala Evropski pravosodni mreži.

Redno se udeležuje mednarodnih konferenc s področja kazenskega prava, ki jih pripravljajo pravosodni organi in institucije EU (npr. EJTN) in OZN. V času, ko je bila sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, je na zasedanjih predsednikov višjih sodišč držav članic EU večkrat predstavljala kazenski postopek v Sloveniji in tudi nekatere projekte Vrhovnega sodišča. Z delom na mednarodno pravnem področju nadaljuje tudi na Vrhovnem sodišču.

V letih od 2018 do 2021 je bila disciplinska tožilka pri Sodnem svetu. V tem času je podala tudi pobudo za nekatere spremembe normativne ureditve disciplinskih postopkov. Kot predstavnica Vrhovnega sodišča je bila med drugim članica delovne skupine za pripravo sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika, ki je bila ustanovljena leta 2019. Je tudi članica strokovnega sveta Hiše za otroke, namestnica člana Komisije za pogojne odpuste in izpraševalka na PDI. Redno sodeluje s Centrom za izobraževanje v pravosodju, in sicer kot predavateljica ter vodja izobraževanj s kazenskopravnega področja.

Govori nemški in angleški jezik.

Okrožni sodnik mag. Blaž Možina je junija 2026 nastopil funkcijo generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča. Karierno pot je začel kot kriminalistični inšpektor na Policijski upravi Kranj. Ukvarjal se je z odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj na področju gospodarske kriminalitete. V nadaljevanju se je kot pravni svetovalec zaposlil na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Marca 2014 se je zaposlil kot strokovni sodelavec na Kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča. V obdobju od 2018 do 2023 je opravljal delo organizacijskega sekretarja Vrhovnega sodišča in hkrati vodje Službe za analize in raziskave. Junija 2023 je prevzel organizacijsko vodenje Oddelka za spremljanje sodne prakse.

Sodniško funkcijo je nastopil oktobra 2025, in sicer kot okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Kranju. Sodi na kazenskem pravnem področju.

V odboru Moneyval je kot pravni strokovnjak sodeloval pri ocenjevanju tehnične usklajenosti in učinkovitosti ureditve preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v državah članicah Sveta Evrope. V letih 2017 in 2018 je bil del skupine strokovnjakov, ki je ocenjevala Republiko Latvijo. Kot predstavnik Vrhovnega sodišča je sodeloval tudi v postopku ocenjevanja slovenske ureditve na tem področju.

Je soavtor Velikega znanstvenega komentarja posebnega dela Kazenskega zakonika iz 2023.

Organiziral in vodil je nekatere mednarodne aktivnosti Vrhovnega sodišča. Redno se je udeleževal srečanj delovne skupine za primerjalno pravo, ki deluje v okviru Mreže predsednikov vrhovnih sodišč držav članic Evropske unije, ter forumov Mreže vrhovnih in ustavnih sodišč pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

Govori angleški, nemški in francoski jezik.