Kazenski oddelek

Skrbi za enotno uporabo in razvoj prava na kazenskem področju. Odloča o zahtevah za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne odločbe na področju kaznivih dejanj in prekrškov, v primerih, določenih z zakonom, pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč druge stopnje. Pristojen je za odločanje o pravnih sredstvih, vloženih zoper odločbe tega oddelka, ko tako določa zakon. V pristojnost oddelka sodi tudi odločanje o prenosu krajevne pristojnosti ter o sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj na področju kazenskih in prekrškovnih postopkov.

Vrhovni sodnik svetnik - vodja kazenskega oddelka

Branko Masleša

je od leta 2000 vrhovni sodnik na Kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča. Bil je predsednik Vrhovnega sodišča, predsednik Sodnega sveta in predsednik personalnega sveta Vrhovnega sodišča. Vodi in predava na kazenskopravnih sodniških šolah, s prispevki je sodeloval tudi na šolah prekrškovnega prava. Kot namestnik predsednika Državne komisije za pravniške državne izpite sodeluje kot izpraševalec za področje ustavne ureditve, pravosodja in državne uprave ter temeljev ureditve Evropske unije. Je predsednik disciplinskih sodišč druge stopnje za državne tožilce in odvetnike ter član Komisije za pogojne odpuste.

Branko Masleša
dr. Primož Gorkič

dr. Primož Gorkič

Mitja Kozamernik

Mitja Kozamernik

Marjeta Švab Širok

Marjeta Švab Širok

Barbara Zobec

Barbara Zobec

Izbor zadnjih odločb

Odločba Datum odločbe Področje Jedro
VSRS Sodba I Ips 53301/2011 14.04.2022 KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO Po uveljavljeni praksi Vrhovnega sodišča je prepovedano pridobivanje koristi iz naslova prostituiranja drugih oseb in poseg v njihovo pravico do spolne samoodločbe, pri čemer v primeru ekonomskega izkoriščanja za obstoj kaznivega dejanja ni relevanten način pridobitve ali izplačila denarja. Naknadna sodna kontrola ni namenjena vnovičnem ponavljanju vsebine tožilskih odredb, temveč presoji njihove zakonitosti, kar sta nižji sodišči opravili in svojo odločitev v pravnomočni sodbi tudi zadostno in razumno obrazložili. Z vidika...
VSRS Sodba I Ips 53470/2020 07.04.2022 KAZENSKO MATERIALNO PRAVO Višje sodišče je sledilo merilom, ki jim morajo sodišča slediti ob odločanju o fakultativnem odvzemu predmetov. Ta so bila v ustavnosodni presoji že vzpostavljena (glej odločbi Ustavnega sodišča U-I-186/09-21, Up-878/09-26, z dne 28. 9. 2011 ter Up-431/17-14 z dne 18. 9. 2017). Presodilo je tako i) preventivni učinek odvzema kot tudi ii) sorazmernost in nujnost ukrepa.
VSRS Sodba XI Ips 31411/2021 24.03.2022 KAZENSKO PROCESNO PRAVO Ali gre za prima facie nedovoljene dokaze, bo treba presoditi v nadaljnjem postopku, ko bodo znane še preostale okoliščine zasega prepovedanih drog in bodo dejstva, ki so za takšno presojo pomembna, tudi ugotovljena in ocenjena.
VSRS Sodba IV Ips 11/2022 15.03.2022 PREKRŠKI Uveljavitev Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ), ki je posebej uredil tek rokov med epidemijo nalezljive bolezni, nima nobenega vpliva na potek absolutnega zastaralnega roka iz šestega odstavka 42. člena Zakona o prekrških (ZP-1).
VSRS Sodba I Ips 56973/2017 24.02.2022 KAZENSKO MATERIALNO PRAVO Prestajanje zaporne kazni, izrečene obsojencu po izreku sodbe, s katero je bilo odločeno, da se kazen zapora izvrši z delom v splošno korist, zaradi kaznivega dejanja, ki ga je obsojenec storil pred izrekom t. i. alternative, ni razlog za neizvršitev dela v splošno korist, ki bi bil v obsojenčevi sferi. Ne gre za razlog neizvršitve dela, ki bi bil posledica obsojenčevega zavestnega in hotenega neizpolnjevanja nalog in navodil, izmikanja ali drugačnega kršenja obveznosti.
VSRS Sodba I Ips 58142/2018 24.02.2022 KAZENSKO MATERIALNO PRAVO Druga oseba v smislu prvega odstavka 192. člena KZ-1 (kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja) je oseba, ki ima enake oziroma podobne dolžnosti do mladoletne osebe, kot jih imajo starši, pa tudi oseba, s katero je otrok družinsko povezan in nanjo osebno navezan. Kršenje dolžnosti do mladoletne osebe se kot storitvena oblika kaže v fizičnem ali psihičnem maltretiranju mladoletne osebe, v grobih postopkih, ki očitno presegajo meje običajnih vzgojnih ukrepov proti mladoletni osebi ali v opuščanju skrbi za...
VSRS Sodba I Ips 47892/2021 17.02.2022 KAZENSKO MATERIALNO PRAVO Sodišče mora na konkretnem primeru presoditi, ali je kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe zaradi svoje postranskosti ali neznatnosti inkludirano v kaznivo dejanje ropa ali njegov poskus. Pri tem mora v prvi vrsti ovrednotiti mehanizem nastanka poškodb in intenziteto uporabljene sile oziroma sredstvo, s katerim so bile poškodbe prizadejane, ter obseg, število in vrsto poškodb, tako kot tudi morebitne druge relevantne okoliščine posameznega primera, vsekakor pa tudi storilčev naklep. Le na tej podlagi je mogoče presoditi kriminalno...
VSRS Sodba I Ips 9687/2016 17.02.2022 KAZENSKO MATERIALNO PRAVO Pri presoji, kdaj je ravnanje "neobvladljivo," je sodišče zmotno štelo, da je pri presoji "neobvladljivosti" treba upoštevati ravnanja drugih oseb, ne le storilca. Ravnanja drugih oseb so lahko pomembna za presojo, ali je med ravnanjem storilca in nastalo posledico podana vzročna zveza. Ne morejo pa biti pomembna za presojo, ali je dejanje "splošno nevarno."
VSRS Sodba IV Ips 26/2021 15.02.2022 PREKRŠKI Uveljavitev ZZUSUDJZ, ki je posebej uredil tek rokov med epidemio nalezljive bolezni in je predpisal njihovo zadržanje v vseh nenujnih zadevah (v času od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020) nima nobenega vpliva na potek absolutnega zastaralnega roka iz člena 42/6 ZP-1.
VSRS Sodba I Ips 28688/2017 10.02.2022 KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti je vrhovni državni tožilec kot edini tožilec, ki sme vložiti to izredno pravno sredstvo, vselej stranka ali nasprotna stranka, tudi če gre za kazenski postopek, ki je tekel na podlagi zasebne tožbe ali obtožnega akta oškodovanca kot tožilca. Obsojenka je sumila na ponarejenost podpisov, to pa ne zadošča za t.i. dokaz dobre vere, da so bili podpisi ponarejeni, ker obsojenka pri podpisnikih svojega suma ni preverila. Bolj kot to pa je odločilno, da obsojenka v zagovoru ni ponudila nobenega...

vse odločbe