Delovni in socialni oddelek

Opravlja funkcijo sojenja na področju delovnega in socialnega prava oziroma v delovnih in socialnih sporih. Sodnica in sodniki tega oddelka odločajo o predlogih za dopustitev revizije, o izrednem pravnem sredstvu – revizijah, v izjemnih, z zakonom določenih primerih pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč prve in druge stopnje. Odločajo tudi o delegacijah zadev in v nekaterih sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj.

Vodja oddelka, vrhovni sodnik

mag. Marijan Debelak

je vrhovni sodnik od leta 2006. Magistriral je s področja kolektivnega delovnega prava. Bil je predsednik delovnega sodišča prve stopnje, sodnik pritožbenega sodišča, na katerem je bil tudi vodja oddelka za delovne spore itd. Predava na številnih izobraževanjih v pravosodju in širše. Sodeluje v evropskih združenjih sodnikov delovnega prava. V strokovnih revijah je objavil večje število člankov s področja individualnega in kolektivnega delovnega prava. Je tudi soavtor komentarja Zakona o delovnih razmerjih. Njegova ožja specializacija so kolektivna delovna razmerja.

mag. Marijan Debelak
mag. Aleksandra Hočevar Vinski

mag. Aleksandra Hočevar Vinski

Marjana Lubinič

Marjana Lubinič

Samo Puppis

Samo Puppis

Izbor zadnjih odločb delovno-socialnega oddelka

Odločba Datum odločbe Področje Jedro
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 8/2022 20.12.2022 DELOVNO PRAVO Podjemni pogodbi med obema toženkama sta se izvajali kot pogodbi o zagotavljanju dela delavcev drugemu uporabniku (čeprav se prva toženka s takšnim posredovanjem ne bi smela ukvarjati, druga toženka pa ga ne sprejemati), dejansko pa sta bili namenjeni temu, da se prikrije stalna potreba druge toženke po delu tožnika. Druga toženka je ob sodelovanju s prvo toženko ravnala očitno nezakonito in zlorabila na videz zakonite pogodbe na škodo tožnika in ostalih delavcev prve toženke. Na ta način je bil vzpostavljen specifičen poslovni...
VSRS Sodba VIII Ips 26/2022 29.11.2022 DELOVNO PRAVO Višina povračil stroškov v zvezi z delom mora biti urejena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Če takšne kolektivne pogodbe ni, se uporabi podzakonski predpis, ki ureja te stroške. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja sicer ni podzakonski predpis, predviden v drugem odstavku 130. člena ZDR-1, saj gre za predpis iz davčnega področja, vendar se glede na procesni položaj v obravnavni zadevi vseeno uporabi kot relevantna pravna podlaga za določitev višine potnih stroškov. Namreč...
VSRS Sodba VIII Ips 22/2022 29.11.2022 DELOVNO PRAVO Kadar je delavec dolžan opraviti delo preko polnega delovnega časa na izrecno zahtevo delodajalca, je upravičen zahtevati plačilo zanje. Delo preko polnega delovnega časa predstavlja delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, za katere delavcu pripada dodatek. Vnaprejšnja odpoved pravici do dodatka nima učinkov, za morebitno drugačno ureditev pravic v zvezi s plačilom za delo pa v ZDR-1 tudi ni podlage. Tak dogovor je možen le s prokuristom in poslovodno osebo. Dogovor med tožnikom kot vodilnim delavcem...
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 29/2022 29.11.2022 DELOVNO PRAVO Za presojo delovnega časa mobilnih delavcev, ki opravljajo prevoze potnikov v linijskih prevozih, krajših od 50 km, je torej ključna 10. točka prvega odstavka 3. člena ZDCOPMD (in splošna ureditev delovnega časa po ZDR), ne pa 1. točka prvega odstavka 3. člena ZDCOPMD.
VSRS Sklep VIII Ips 25/2022 25.10.2022 DELOVNO PRAVO Primaren način vročanja odpovedi je osebno vročanje v prostorih delodajalca, pri čemer zakon vročevalcu ne nalaga, da mora pisanje pustiti na kraju vročanja ali na delovnem mestu. Za presojo pravilnosti takega vročanja in nastop fikcije vročitve v primeru odklonitve vročitve je odločilno, da vročevalec naslovniku omogoči dejansko seznanitev z odpovedjo.
VSRS Sklep VIII Ips 24/2022 12.10.2022 DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI Iz navedenega izhaja, da je treba v tem sporu - v okviru postavljenih trditev strank - primerjati tožničine obveznosti z obveznostmi predavateljev, ki imajo število ur NPO določeno na podlagi 30-tedenskega študijskega programa ter tako preveriti, ali je tožnica, ki kot predavateljica v 40-tedenskih študijskih programih opravi 360 ur NPO (in druge obveznosti), v enakem položaju kot predavatelji, ki na 30-tedenskih študijskih programih opravijo 270 ur NPO (in druge obveznosti). Tožnica je lahko s temi predavatelji v enakem položaju le,...
VSRS Sodba VIII Ips 27/2022 12.10.2022 DELOVNO PRAVO ZUJF je zaradi javno finančnih razlogov prekinil veljavnost prejšnjih določb KPND v zvezi s povračili stroškov in nekaterih drugih prejemkov in s tem tudi posegel v pravice do povračil stroškov in drugih prejemkov (ki so bile pred tem urejene s Spremembami KPND 98, ki jih je podpisal predlagatelj tega spora), te pravice pa določil na novo. Ta poseg ni bil protiustaven niti ni posegel v kolektivno pogajanje, saj je bil v obdobju sprejemanja zakona (prav z namenom uravnoteženja javnih financ zaradi gospodarske in finančne krize) in z...
VSRS Sodba VIII Ips 58/2021 27.09.2022 SOCIALNO VARSTVO Tožničinemu možu je bila starostna pokojnina ponovno odmerjena na podlagi prvega odstavka 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino. Ker je bila ta nižja od pokojnine, ki jo je prejemal po prejšnji odločbi, mu je bila na podlagi tretjega odstavka 37. člena Sporazuma še naprej izplačevana starostna pokojnina po tej odločbi. S tretjim odstavkom 37. člena Sporazuma je bila varovana pravica le upravičenca, zato je bila kot osnova za odmero tožničine vdovske pokojnine pravilno upoštevana...
VSRS Sodba VIII Ips 15/2022 27.09.2022 DELOVNO PRAVO Ker je torej delovne izkušnje iz prvega odstavka 53. člena ZOFVI možno pridobiti tudi v organizacijah, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, pa vzgojo in izobraževanje vseeno izvajajo, sta sodišči druge in prve stopnje pravilno presodili, da je tožnica izpolnjevala pogoj zahtevanih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.
VSRS Sklep VIII Ips 14/2022 13.09.2022 DELOVNO PRAVO Glede na to, da toženka ni bila seznanjena z dejstvom, da se je tožnik v spornem obdobju nahajal izven kraja svojega prebivališča in glede na kratek prekluzivni rok za podajo odpovedi, toženki v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče očitati, da ni storila vsega, da bi tožnika pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu omogočila zagovor.

vse odločbe