Upravni oddelek

Je vrh specializiranega upravnega sodstva, ki s svojo sodno prakso usmerja ne le Upravno sodišče Republike Slovenije, temveč tudi odločanje vseh upravnih organov države, občin in nosilcev javnih pooblastil. S tega vidika sta precedenčnost in pomen odločitev Upravnega oddelka Vrhovnega sodišča na tem področju širša od sodnega sistema in vplivata na položaj državljank in državljanov, pa tudi drugih oseb na vseh področjih družbenega življenja in gospodarskega razvoja, ki so urejena z upravnim pravom. Funkcijo sojenja kot najvišje sodišče v državi (v pritožbenih in revizijskih postopkih) tako izvaja na več kot 80 upravnih področjih, med drugim na davčnem področju, področju mednarodne zaščite, v gradbenih in okoljskih zadevah, zadevah varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, v denacionalizacijskih zadevah, na področju državljanstva in drugih statusnih pravic, v volilnih zadevah itd. Pri odločanju sodnice in sodniki, zaradi specifike zadev, ki jih obravnavajo, pogosto uporabljajo primarne in sekundarne akte EU ter upoštevajo obsežno prakso Sodišča EU in ESČP.

Vodja oddelka, vrhovni sodnik

Peter Golob

je vrhovni sodnik od leta 2007. Ima bogate izkušnje s sojenjem na različnih sodnih področjih. V svoji karieri je razen na upravnem področju kot sodnik deloval še na preiskovalnem, kazenskem, civilnem, izvršilnem in zemljiškoknjižnem področju. Bil je tudi predsednik na Okrajnem sodišču v Domžalah. Dva mandata je bil predsednik disciplinskega sodišča prve stopnje za sodnike. Je predsednik Državne volilne komisije in član Državne komisije za pravniški državni izpit. Redno se udeležuje domačih in tujih strokovnih srečanj ter posvetovanj, kjer občasno tudi predava.

Peter Golob
Brigita Domjan Pavlin

Brigita Domjan Pavlin

dr. Erik Kerševan

dr. Erik Kerševan

Andrej Kmecl

Andrej Kmecl

mag. Jonika Marflak Trontelj

mag. Jonika Marflak Trontelj

Nataša Smrekar

Nataša Smrekar

mag. Tatjana Steinman

mag. Tatjana Steinman

Izbor zadnjih odločb upravnega oddelka

Odločba Datum odločbe Področje Jedro
VSRS Sodba X Ips 40/2023 10.04.2024 ENERGETIKA V postopku ugotavljanja presežka oziroma primanjkljaja omrežnine že po naravi stvari ne moremo govoriti o dodatnem upoštevanju novih nepredvidenih stroškov, če so bili ti stroški upoštevani (torej predvideni), tj. priznani že v regulativnem okviru za obdobje, v katerem so ti stroški nastali. Ali gre v vsakem konkretnem primeru za tak strošek, pa je vprašanje dejanskega stanja, tj. ugotavljanja dejstev, iz katerih izhaja, da je bil strošek v regulativnem okviru upoštevan kot nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDV). Ni...
VSRS Sklep X Ips 1/2024 03.04.2024 INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA Zmotno je stališče, da mora drug organ, ko odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, obravnavati zahtevane informacije kot davčno tajnost le, če bi te informacije obdeloval izključno z namenom, da bi davčni organ na njihovi podlagi odločil o davčni obveznosti. ZDIJZ ni edini predpis, ki ureja dostop do informacij državnih organov, ampak je eden od zakonov, ki urejajo to področje v okviru in v skladu z drugim odstavkom 39. člena Ustave. Zato je treba v vsakem primeru zahtevane informacije ugotoviti, ali iz določb...
VSRS Sklep X Ips 26/2023 03.04.2024 JAVNI RAZPISI - ZAPOSLOVANJE Kriteriji javnega povabila (dodeljevanje javnih sredstev v okviru ukrepov, namenjenih starejšim zaposlenim kot eni od ranljivih skupin), ki razlikujejo potencialni krog zadevajočih podjetij na tiste, ki so registrirani po določilih ZGD-1, in tiste, ki so organizirani na drugi podlagi (v konkretnem primeru na podlagi ZOdv), je v nasprotju s 14. členom Ustave. Ustavna pravica enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se pri javnih razpisih odraža v enakopravnem obravnavanju vseh subjektov, ki se prijavijo na razpis, in pomeni...
VSRS Sklep X Ips 40/2023-72 27.03.2024 UPRAVNI SPOR Ker revidentka v vseh primerih vlaga revizijo glede istih vprašanj, sodbe sodišča prve stopnje pa so izdane na isti materialnopravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, v vseh primerih pa sta isti tudi stranki spora, so izpolnjeni pogoji za predlagano združitev postopkov na revizijski stopnji. Zato je Vrhovno sodišče analogno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu navedene zadeve združilo v skupno revizijsko obravnavanje in odločanje.
UPRS Sodba I U 1485/2023-16 25.03.2024 PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA Če prosilec vloži tožbo z zahtevo ali brez zahteve za izdajo začasne odredbe, ima tožba suspenzivni učinek. Če bi izvršitev odločbe, na katero se nanaša pravno sredstvo, "lahko" zadevno osebo izpostavilo tveganju z vidika 4. člena Listine, mora imeti pravno sredstvo avtomatični suspenzivni učinek; to pomeni, da organ ni dolžan ocenjevati, ali izvršitev odločbe dejansko povzroči to tveganje, ampak je dovolj, da se organ omeji na presojo, ali pravno sredstvo, vloženo zoper odločbo o vrnitvi, vsebuje trditve, s katerimi se želi...
VSRS Sklep X Ips 6/2023 20.03.2024 DAVKI Upravno sodišče ni dolžno presojati pravilno sestavo sodišča, ki je izvedlo glavno obravnavo v drugem (takrat še) pravnomočno končanem upravnem sporu, zato so pravno zmotne revizijske navedbe, da se ne more sklicevati na postopek, za katerega bi se kasneje (to je po njegovi pravnomočnosti) ugotovila procesna napaka nepravilne sestave sodišča. V okvir obdavčitve z dohodnino kot drugega dohodka po 11. točki tretjega odstavka 105. členaZDoh-2 ne spada tudi obdavčitev prejemka, za katerega ni ugotovljeno, da bi bil dosežen z aktivnostjo...
VSRS Sklep X Ips 7/2023 20.03.2024 DAVKI Upravno sodišče ni dolžno presojati pravilno sestavo sodišča, ki je izvedlo glavno obravnavo v drugem (takrat še) pravnomočno končanem upravnem sporu, zato so pravno zmotne revizijske navedbe, da se ne more sklicevati na postopek, za katerega bi se kasneje (to je po njegovi pravnomočnosti) ugotovila procesna napaka nepravilne sestave sodišča. V okvir obdavčitve z dohodnino kot drugega dohodka po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 ne spada tudi obdavčitev prejemka, za katerega ni ugotovljeno, da bi bil dosežen z aktivnostjo...
VSRS Sodba in sklep X Ips 24/2020 14.02.2024 DAVKI Davčna postopka na podlagi davčne napovedi davčnega zavezanca in na podlagi davčnega inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka sta sicer formalno ločena postopka; v enem postopku je stranka davčni zavezanec, v drugem pa plačnik davka. Vendar pa ZDavP-2 ne daje jasnega in konkretnega odgovora na vprašanje, kako naj se odločitvi davčnega organa v navedenih postopkih medsebojno upoštevata. To velja tudi za primer, če davčni organ v naknadnem inšpekcijskem nadzoru pri plačniku davka ugotovi, da je prišlo do nedovoljenega davčnega...
VSRS Sodba X Ips 37/2023 31.01.2024 DAVKI - ENERGETIKA Obveznost posameznika vrniti preveč plačano podporo je določena z zakonom, revidentka pa je kot nacionalni regulativni organ na področju trga z energijo pristojna oziroma dolžna to obveznost izterjati od posameznika. Zato o tej obveznosti izda upravno odločbo, s katero se vzpostavi izvršilni naslov za prisilno izterjavo obveznosti. Na podlagi 288. in 289. člena ZUP izvršbo upravne odločbe za izpolnitev denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti. Takšna obveznost je torej sorodna...
VSRS Sodba X Ips 23/2022 24.01.2024 BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - ODVETNIŠTVO Pri odvetnikih, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, na eni strani ter sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih na drugi že v osnovi ne gre za v bistvenem enaka položaja, posledično pa tudi njuno različno urejanje plačila za opravljene storitve brezplačne pomoči na eni strani in za strokovno pomoč sodišču na drugi strani ne predstavlja posega v pravico iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Obvezne razlage Upravnega odbora OZS za sodišča in druge državne organe, ki v okviru svojih pristojnosti odločajo o odvetniških...

vse odločbe