Upravni oddelek
Je vrh specializiranega upravnega sodstva, ki s svojo sodno prakso usmerja ne le Upravno sodišče Republike Slovenije, temveč tudi odločanje vseh upravnih organov države, občin in nosilcev javnih pooblastil. S tega vidika sta precedenčnost in pomen odločitev Upravnega oddelka Vrhovnega sodišča na tem področju širša od sodnega sistema in vplivata na položaj državljank in državljanov, pa tudi drugih oseb na vseh področjih družbenega življenja in gospodarskega razvoja, ki so urejena z upravnim pravom. Funkcijo sojenja kot najvišje sodišče v državi (v pritožbenih in revizijskih postopkih) tako izvaja na več kot 80 upravnih področjih, med drugim na davčnem področju, področju mednarodne zaščite, v gradbenih in okoljskih zadevah, zadevah varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, v denacionalizacijskih zadevah, na področju državljanstva in drugih statusnih pravic, v volilnih zadevah itd. Pri odločanju sodnice in sodniki, zaradi specifike zadev, ki jih obravnavajo, pogosto uporabljajo primarne in sekundarne akte EU ter upoštevajo obsežno prakso Sodišča EU in ESČP.
Peter Golob
je vrhovni sodnik od leta 2007. Ima bogate izkušnje s sojenjem na različnih sodnih področjih. V svoji karieri je razen na upravnem področju kot sodnik deloval še na preiskovalnem, kazenskem, civilnem, izvršilnem in zemljiškoknjižnem področju. Bil je tudi predsednik na Okrajnem sodišču v Domžalah. Dva mandata je bil predsednik disciplinskega sodišča prve stopnje za sodnike. Je predsednik Državne volilne komisije in član Državne komisije za pravniški državni izpit. Redno se udeležuje domačih in tujih strokovnih srečanj ter posvetovanj, kjer občasno tudi predava.
Brigita Domjan Pavlin
dr. Erik Kerševan
Andrej Kmecl
mag. Jonika Marflak Trontelj
Nataša Smrekar
mag. Tatjana Steinman
Izbor zadnjih odločb upravnega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sklep X Ips 62/2024 | 01.10.2025 | UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR | Določbe ZUP dopuščajo odločitev upravnega organa, da pritožbo stranke upravnega postopka zavrže kot vloženo po neupravičeni osebi, če ta zanjo nima pravnega interesa. |
| VSRS Sklep X Ips 86/2020 | 01.10.2025 | DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO | Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-85/21-11 z dne 24. 10. 2024 ocenilo, da 95. člen ZDavP‑2 tudi po spremembi z novelo ZDavP-2J ni v neskladju ne z 2. in ne 29. členom Ustave. Tudi davčne obresti nastanejo tako kot samo davčno razmerje, po volji zakonodajalca, takoj, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji (ex lege), za vsak dan v obdobju obrestovanja in ne šele z izdajo akta, v katerem bi bile ugotovljene. S tega vidika je mogoče govoriti tudi o (do uveljavitve spremembe) zaključenem pravnem položaju davčnih zavezancev glede... |
| VSRS Sklep X Ips 29/2025 | 03.09.2025 | DRUŽINSKO PRAVO - INVALIDI - UPRAVNI SPOR | Razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje pomeni, da odločitve ni. Če odločitve ni, pa ni kaj izvrševati oziroma ni odločitve, ki bi učinkovala. Drugačno stališče ne izhaja niti iz določb Družinskega zakonika (DZ) niti ZNP-1, ki so podlaga za odločanje v postopkih postavitve osebe pod skrbništvo oziroma postavitev začasnega skrbnika. Odgovor na revizijsko vprašanje je torej, da je sklep (o postavitvi začasnega skrbnika), ki pravno ureja začasno razmerje in ker pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve, treba... |
| VSRS Sodba X Ips 51/2024 | 03.09.2025 | UPRAVNI SPOR | Zakonodajalec je določil obveznost finančnega jamstva za povzročitelje obremenitve (115. člen ZVO-1) in s tem tudi (popolno) določil krog subjektov, ki jim je tako jamstvo lahko naloženo. Niti iz stališč Upravnega sodišča niti iz navedb tožene stranke pa ne izhaja, da bi bila javni interes glede varstva okolja ali druga ustavno varovana dobrina bistveno prizadeta, če ne bi bilo urejeno tudi vprašanje prenosa takega jamstva na nosilca skupnega načrta. Zgolj splošna ugotovitev, da je ureditev, po kateri bi bil nosilec skupnega načrta... |
| VSRS Sodba X Ips 6/2025 | 27.08.2025 | UPRAVNI SPOR | Javni interes za odstranitev nelegalno zgrajenih objektov ne preneha zgolj zaradi poteka časa. Ta obstaja, vse dokler obstaja stanje nezakonite gradnje, to je stanje pravnomočno ugotovljenega nezakonitega posega v prostor, in zahteva, da se vzpostavi zakonito stanje, ki bo v skladu s predpisi oziroma prostorskimi akti, ki med drugim varujejo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki spada med temeljne ustavne vrednote, ter določajo načine urejanja prostora kot omejene in nenadomestljive naravne dobrine s premišljenim poseganjem v prostor,... |
| VSRS Sodba in sklep X Ips 49/2021 | 27.08.2025 | UPRAVNI SPOR | Dediči upravičenca po ZOPDA, ki je že začel postopek za pridobivanje mnenja o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, umrl pa je pred pridobitvijo mnenja in pred vložitvijo vloge za odškodnino po ZOPDA v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZOPDA, so upravičeni uveljavljati pravice po ZOPDA. |
| VSRS Sklep X Ips 60/2024 | 11.06.2025 | DAVKI - UPRAVNI POSTOPEK | Davčni organ mora pri odločanju v odprtih zadevah upoštevati stališča Vrhovnega sodišča in v primeru uporabe prava Evropske unije (EU) stališča Sodišča EU, tudi če to pomeni, da spreminja svojo dosedanjo upravno pravno prakso. Že zgolj napotek Upravnega sodišča iz predhodne sodbe je zadosten razlog za spremembo revidentkine upravne prakse (poleg sodbe Vrhovnega sodišča oziroma Sodišča EU). |
| VSRS Sodba in sklep X Ips 53/2024 | 11.06.2025 | DAVKI | Pri presoji uporabljivosti izjeme iz 19. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BATIDO) v zvezi s prihodkom iz zaposlitve pri delodajalcu v Avstriji je treba najprej presoditi, ali so nadomestilo izplačali država pogodbenica, politična enota ali organ lokalne uprave kot neposredni prejemniki storitve davčnega zavezanca. Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, pa še, ali je davčni zavezanec te storitve opravil v zvezi z izvajanjem... |
| VSRS Sodba X Ips 10/2024 | 11.06.2025 | DAVKI | Davčni organ mora prikriti pravni posel, ko ugotovi njegov obstoj, ustrezno opredeliti. Nato mora presoditi, ali ga je na podlagi ugotovljenih lastnosti mogoče obdavčiti kot katerega od dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena ZDoh-2, ki so urejeni v ustreznih poglavjih ZDoh-2. Šele če to ne bi bilo mogoče, mora opraviti presojo, ali gre za katerega izmed posebej opredeljenih tipov dohodkov, ki jih zakon našteva med drugimi dohodki (od 1. do 10. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2), ali za dohodek, ki bi bil po ZDoh-2 oproščen... |
| VSRS Sodba in sklep X Ips 58/2024 | 11.06.2025 | DAVKI | Če sta obe državi pogodbenici članici OECD in sta pri sklenitvi dvostranske pogodbe o izogibanju dvojni obdavčitvi sledili besedilu Vzorčne konvencije, potem je mogoče šteti, da sta želeli v dvostranski pogodbi uporabljenim izrazom dati pomen, ki je razviden iz Vzorčne konvencije in iz komentarja njenih določb. Tako ugotovljenemu pomenu izrazov je torej mogoče pripisati "obči pomen" v smislu prvega odstavka 31. člena DKPP. Komentar Vzorčne konvencije je zato pomembno dodatno sredstvo za razlago mednarodne pogodbe o izogibanju dvojni... |