Delovni in socialni oddelek
Opravlja funkcijo sojenja na področju delovnega in socialnega prava oziroma v delovnih in socialnih sporih. Sodnica in sodniki tega oddelka odločajo o predlogih za dopustitev revizije, o izrednem pravnem sredstvu – revizijah, v izjemnih, z zakonom določenih primerih pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč prve in druge stopnje. Odločajo tudi o delegacijah zadev in v nekaterih sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj.
Vodja oddelka, vrhovni sodnik
mag. Marijan Debelak
je vrhovni sodnik od leta 2006. Magistriral je s področja kolektivnega delovnega prava. Bil je predsednik delovnega sodišča prve stopnje, sodnik pritožbenega sodišča, na katerem je bil tudi vodja oddelka za delovne spore itd. Predava na številnih izobraževanjih v pravosodju in širše. Sodeluje v evropskih združenjih sodnikov delovnega prava. V strokovnih revijah je objavil večje število člankov s področja individualnega in kolektivnega delovnega prava. Je tudi soavtor komentarja Zakona o delovnih razmerjih. Njegova ožja specializacija so kolektivna delovna razmerja.
mag. Aleksandra Hočevar Vinski
Samo Puppis
Izbor zadnjih odločb delovno-socialnega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sodba VIII Ips 1/2026 | 16.04.2026 | DELOVNO PRAVO | Pravna podlaga odgovornosti obeh toženk za prejemke tožnika iz delovnega razmerja v okvirih pravnih pravil, ki urejajo začasne napotitve delavcev drugemu uporabniku, je podana tako v primeru, če prva in druga toženka nista izpolnjevali vseh pogojev za zakonito izvajanje te dejavnosti, kot v primeru, če sta to dejavnost prikrivali z navideznimi pogodbami. Nasprotno stališče bi izvotlilo namen predpisanih pogojev in omejitev za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku po Direktivi 2008/104/ES o delu prek agencij... |
| VSRS Sodba VIII Ips 33/2025 | 16.04.2026 | DELOVNO PRAVO | Tožnik pravilno navaja, da se sporna nagrada nanaša na plačilo za delo, ki ga določa 126. člen ZDR-1, ob tem pa spregleda, da je šlo v njegovem primeru za sklenitev posebnega dogovora glede plačila za delo poslovodni osebi, kot ga predvideva 73. člen ZDR-1, in ne za kogentno ureditev, ki "običajnega" delavca ščiti pred nedopustno odpovedjo pravicam iz delovnega razmerja. |
| VSRS Sklep VIII Ips 2/2026 | 16.04.2026 | SOCIALNO VARSTVO | Podzakonski akt ne sme določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi. Ureditev tretjega odstavka 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij, ki dopušča upoštevanje sofinanciranja iz javnih sredstev tudi za pretekla tri leta od aktualnega tekmovanja, je celo ugodnejša od zakonske. S tem, ko predpisuje udeležbo organizatorja tekmovanja na javnem razpisu neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma neposredno... |
| VSRS Sodba VIII Ips 31/2025 | 16.04.2026 | POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE | Besedilo 1. člena ZPIZ-2M, da ob sporazumnem dogovoru lahko dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, je treba razlagati tako, da je v primeru, ko je mati že uveljavila pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, odločilno dejstvo, ali je ob tem uveljavljala višji odmerni odstotek. Če mati tega ni uveljavljala, ima ob sklenjenem dogovoru to možnost uveljavljati moški. |
| VSRS Sodba VIII Ips 28/2025 | 24.03.2026 | DELOVNO PRAVO | Delavcu v času opravljanja poskusnega dela ni dopustno podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. |
| VSRS Sodba VIII Ips 29/2025 | 24.03.2026 | DELOVNO PRAVO | S sklicevanjem na kršitev 112. člen ZDR-1 tožnik v reviziji (in tudi že pred tem) ne uveljavlja, da bi bilo treba to določbo v primeru, ko delavec odkloni podpis novo ponujene pogodbe o zaposlitvi, tolmačiti tako, da bi morala toženka kljub temu pridobiti soglasje sveta delavcev za njegovo odpoved. Določba je tudi sicer pojmovno jasna: soglasje sveta delavcev se ne zahteva v primeru odpovedi iz poslovnega razloga članu sveta delavcev, če delodajalec temu delavcu ponudi ustrezno zaposlitev pri delodajalcu, ta pa jo odkloni. Toženka... |
| VSRS Sklep VIII Ips 30/2025 | 18.12.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO | V postopku z revizijo se na podlagi 383. člena ZPP smiselno uporablja določba drugega odstavka 334. člena ZPP, po kateri lahko vlagatelj umakne pravno sredstvo, dokler sodišče o njem ne izda odločbe. Ker vrhovno sodišče o vloženi reviziji še ni odločilo, je s tem sklepom upoštevalo toženkin umik revizije. |
| VSRS Sodba VIII Ips 19/2025 | 10.09.2025 | DELOVNO PRAVO | Namen ocenjevanja redne delovne uspešnosti je upravičenje do dela plače iz tega naslova, ki pa delavcu (javnemu uslužbencu) ne pripada avtomatsko. Po 22.a členu ZSPJS del plače za redno delovno uspešnost pripada le tistim javnim uslužbencem, ki v obdobju, za katerega se izplačuje, dosegajo nadpovprečne delovne rezultate pri opravljanju rednih delovnih nalog. To pa ne more biti primer tožnika, saj ta ne opravlja svojih rednih delovnih nalog, torej del in nalog, za katere se je zaposlil v Slovenski vojski. Tožnik ne dela kot častnik,... |
| VSRS Sodba VIII Ips 21/2025 | 10.09.2025 | DELOVNO PRAVO | Navedena pravila ne utemeljujejo stališča sodišča druge stopnje o diskriminaciji tožnika, s tem da tožnik niti ni postavil denarnega zahtevka zaradi znižanja plače. Glede na postavljeni zahtevek je treba odločiti le, ali je toženka dolžna za tožnika izdelati oceno redne delovne uspešnosti. Revizijsko sodišče ne izključuje možnih primerov diskriminacije oziroma neenake obravnave sindikalnih zaupnikov v primerjavi z ostalimi javnimi uslužbenci glede plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (6. člen ZDR-1), vendar pa mora... |
| VSRS Sklep VIII Ips 15/2025 | 10.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO | Revizija utemeljeno opozarja, da mora sodišče v zadevi vsakega tožnika določno ugotoviti in obrazložiti odločilna dejstva ter na podlagi teh dejstev uporabiti materialno pravo v vsakem sporu posebej, čeprav gre za odločanje o sicer istovrstnih zahtevkih več tožnikov zoper isto toženko, ki se obravnavajo v različnih sporih. Vrhovno sodišče je resda v več istovrstnih zadevah vsebinsko jasno začrtalo materialnopravni okvir in ključne dejanske ugotovitve, ki omogočajo zaključek o zlorabi poslovnega modela s strani toženke. Vendar... |