Delovni in socialni oddelek
Opravlja funkcijo sojenja na področju delovnega in socialnega prava oziroma v delovnih in socialnih sporih. Sodnica in sodniki tega oddelka odločajo o predlogih za dopustitev revizije, o izrednem pravnem sredstvu – revizijah, v izjemnih, z zakonom določenih primerih pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč prve in druge stopnje. Odločajo tudi o delegacijah zadev in v nekaterih sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj.
Vodja oddelka, vrhovni sodnik
mag. Marijan Debelak
je vrhovni sodnik od leta 2006. Magistriral je s področja kolektivnega delovnega prava. Bil je predsednik delovnega sodišča prve stopnje, sodnik pritožbenega sodišča, na katerem je bil tudi vodja oddelka za delovne spore itd. Predava na številnih izobraževanjih v pravosodju in širše. Sodeluje v evropskih združenjih sodnikov delovnega prava. V strokovnih revijah je objavil večje število člankov s področja individualnega in kolektivnega delovnega prava. Je tudi soavtor komentarja Zakona o delovnih razmerjih. Njegova ožja specializacija so kolektivna delovna razmerja.
mag. Aleksandra Hočevar Vinski
Samo Puppis
Izbor zadnjih odločb delovno-socialnega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sodba VIII Ips 6/2025 | 13.05.2025 | SOCIALNO VARSTVO | Določbe ZUPJS, ki se nanašajo na vračilo javnih sredstev zaradi neupravičeno priznane pravice, ne veljajo za državno štipendijo, ki je bila utemeljeno priznana (in je upravičenec tudi kasneje izpolnjeval pogoje za njeno prejemanje, vrniti pa jo mora, ker mu je štipendijsko razmerje prenehalo). CSD odločbe z dne 21. 11. 2017, s katero je bila tožniku priznana pravica do državne štipendije, ni razveljavil oziroma odpravil, ker bi bila tožniku pravica do državne štipendije neupravičeno priznana, temveč je na podlagi določil ZŠtip-1... |
| VSRS Sodba VIII Ips 8/2025 | 13.05.2025 | SOCIALNO VARSTVO | Določba devetega odstavka 44. člena ZUPJS se nanaša le na odpis neupravičeno pridobljenih javnih sredstev, ne pa na odpis sredstev, ki so bila pridobljena upravičeno. Uporaba te določbe je omejena na primere, v katerih pride do naknadne odprave oziroma razveljavitve odločbe zaradi pred tem neupravičeno priznane pravice iz javnih sredstev (tudi pravice do državne štipendije). |
| VSRS Sklep VIII Ips 31/2024 | 13.05.2025 | DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI | Glede na ustavnoskladno razlago drugega stavka prvega odstavka 20. člena ZSPJS ta določba ne omejuje možnosti prenosa plačnih razredov napredovanja v primeru, če pride do premestitve (ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi) javnega uslužbenca iz ene plačne podskupine v drugo plačno podskupino v dveh različnih plačnih podskupinah (ob izpolnjenem pogoju istovrstnosti ali sorodnosti del in nalog obeh delovnih mest). Okoliščina, da je določeno delovno mesto, na katerem se opravljajo spremljajoča dela, uvrščeno v plačno skupino J, sama... |
| VSRS Sodba VIII Ips 26/2024 | 11.04.2025 | SOCIALNO ZAVAROVANJE | Tožnica se je po prenehanju pogodbe o zaposlitvi s stranskim intervenientom zaposlila za določen in krajši delovni čas pri drugem delodajalcu. To pravno razmerje je bilo veljavno sklenjeno in je bilo tudi pravilno evidentirano, tožnica pa je na tej podlagi pridobila lastnost zavarovanca (prvi odstavek 76. člena ZMEPIZ-1). Tožnici je bilo s kasnejšo odločitvijo v delovnem sporu za isto obdobje (in še več) priznano delovno razmerje za polni delovni čas. Glede na to je ob pravilu, da je mogoče evidentirati le delovno razmerje v okviru... |
| VSRS Sodba VIII Ips 7/2025 | 11.04.2025 | SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE | Čeprav določba prvega odstavka 80. člena ZZVZZ govori o "pravici do proste izbire zdravnika", ta pravica že po naravi stvari predpostavlja pravico zavarovane osebe do osebnega zdravnika. Pravica do proste izbire osebnega zdravnika je nujni sestavni del pravice do osebnega zdravnika (saj je le ob zagotovitvi druge sploh mogoče uresničevanje prve pravice). Drugačno razlogovanje bi izvotlilo pravico do proste izbire osebnega zdravnika. Ker gre pri uveljavljanju pravice do osebnega zdravnika za uveljavljanje pravice iz obveznega zdravstvenega... |
| VSRS Sodba VIII Ips 27/2024 | 15.10.2024 | DELOVNO PRAVO | Iz teksta 91. člena Zakona o igrah na srečo (ZIS) ne izhaja, da so pri delitvi napitnine poleg članov uprave in drugih vodilnih delavcev izključeni tudi tisti delavci, ki nimajo neposrednega stika z izvajanjem iger - kot je bil eden od predlogov pri sprejemanju ZIS iz leta 1995, ki pa ni bil sprejet v zakonsko besedilo. Iz 73. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (KPGIT) nadalje izhaja, da je napitnina namenjena za plače zaposlenih v družbi, in sicer za njihovo uspešnost (prvi odstavek) ter se sorazmerno... |
| VSRS Sklep VIII Ips 23/2024 | 20.08.2024 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO | Ker je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo že zgolj iz razloga, ker tožnik do 31.12. 2021 ni izkazal znanja slovenskega jezika, ne da bi se opredelilo tudi do njegovih navedb o opravičljivih razlogih za to, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. |
| VSRS Sklep VIII Ips 22/2024 | 20.08.2024 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Sodišče druge stopnje se je preuranjeno zadovoljilo s pojasnilom Pošte Slovenija d. o. o., ki je temeljilo na domnevi in ne na točnem podatku o oddaji pritožbe tožnika zoper sodbo sodišča prve stopnje. Pritožba je bila po pošti poslana priporočeno dne 16. 1. 2023, torej je bila glede na drugi odstavek 112. člena ZPP in petnajstdnevni pritožbeni rok (šesti odstavek 41. člena ZDSS-1) pravočasna. |
| VSRS Sodba VIII Ips 10/2024 | 20.08.2024 | DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI | Drugi odstavek 2. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski je jasen. Iz njega ne izhaja, da bi se nagradi, ki jih opredeljujeta prvi in drugi stavek tega odstavka, kumulirali, kar pomeni, da se izključujeta. |
| VSRS Sodba VIII Ips 18/2024 | 28.05.2024 | DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO | Pri presoji o dopustitvi (smiselne) uporabe instituta pogodbene kazni je treba upoštevati podrejen in odvisen položaj delavca proti delodajalcu tako ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi, kot med obstojem delovnega razmerja. Eden od namenov delovnega prava je omilitev takšnega položaja. Ta namen se izraža preko kogentnih zakonskih določb delovnega prava, upoštevati pa ga je treba tudi pri presoji dopustne uporabe institutov civilnega prava na področju delovnih razmerij. Dopuščanje pogodbene kazni v času trajanja delovnega razmerja in ob... |