Kazenski oddelek
Skrbi za enotno uporabo in razvoj prava na kazenskem področju. Odloča o zahtevah za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne odločbe na področju kaznivih dejanj in prekrškov, v primerih, določenih z zakonom, pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč druge stopnje. Pristojen je za odločanje o pravnih sredstvih, vloženih zoper odločbe tega oddelka, ko tako določa zakon. V pristojnost oddelka sodi tudi odločanje o prenosu krajevne pristojnosti ter o sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj na področju kazenskih in prekrškovnih postopkov.
Mitja Kozamernik
opravlja sodniško funkcijo na Kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča od leta 2017. Sodniško funkcijo je nastopil leta 1991, in sicer najprej na Temeljnem sodišču v Kranju, ob reorganizaciji sodstva leta 1995 na Okrožnem sodišču v Kranju in nato na Višjem sodišču v Ljubljani. Leta 2006 je bil imenovan na funkcijo mednarodnega sodnika na Sodišču Bosne in Hercegovine v Sarajevu, kjer je sodniško funkcijo opravljal na Oddelku za vojne zločine in Oddelku za organizirani kriminal, in sicer do leta 2012. Opravljal je tudi funkcije sekretarja Vrhovnega sodišča in sekretarja Sodnega sveta. Je dolgoletni član Komisije za pravniške državne izpite kot izpraševalec za področje kazenskega prava, član Komisije za pogojne odpuste in član Personalnega sveta Vrhovnega sodišča. S svojimi prispevki je sodeloval na različnih oblikah izobraževanja, seminarjih, supervizijah, kazenskopravnih šolah in bil član različnih komisij za področje kazenskega prava.
Maja Baškovič
mag. Aleksander Karakaš
mag. Andreja Sedej Grčar
Marjeta Švab Širok
Izbor zadnjih odločb kazenskega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sklep I Ips 48817/2020 | 11.02.2026 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Obdolženec ni upravičenec do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče med kazenskim postopkom po tretjem odstavku 92. člena ZKP odloči o izplačilu stroškov za izvedenca, tolmača ali strokovnjaka iz sredstev organa. Ker med obdolžencem in izvedencem ni nobenega pravnega razmerja in ker se s sklepom na podlagi tretjega odstavka 92. člena ZKP ne posega v obdolženčeve pravice, tudi ni podlage za obveznost vročanja teh sklepov obdolžencu. |
| VSRS Sklep I Ips 1456/2020 | 22.01.2026 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Postopek neprave obnove kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP pomeni poseg v trajanje kazni, izrečene s pravnomočno sodno odločbo. Po določbi drugega odstavka 407. člena ZKP namreč sodišče v tem primeru z novo sodbo spremeni prejšnje sodbe glede odločbe o kazni in izreče eno samo kazen. Če bi sodišče pri tem upoštevalo pravnomočno sodbo, ki jo je izreklo sodišče druge države članice Evropske unije, bi ravnalo v izrecnem nasprotju z določbo tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1, ki določa, da... |
| VSRS Sodba I Ips 5961/2013 | 22.01.2026 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Vsebina sodb zoper soobtoženki potrjuje vložničine navedbe, da je bila v predhodnih sodbah konkretno navedena ne le vloga soobtoženk pri izvršitvi obravnavanih kaznivih dejanj, temveč tudi vloga naknadno obsojenega A. A. Pri kaznivem dejanju zlorabe uradnega položaja se je soobtoženkama očitala pomoč pri kaznivem dejanju, ki ga je storil A. A., kar na podlagi teorije o limitirani akcesornosti udeležbe pomeni, da je sodišče za njuno obsodbo moralo ugotoviti tudi protipravno ravnanje obsojenca kot storilca. Ob tem pa je bil obsojenec... |
| VSRS Sodba XI Ips 49705/2025 | 21.01.2026 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je pripor zoper obdolženca odredil dežurni preiskovalni sodnik s sklepom I Kpd 49705/2025 z dne 12. 7. 2025. Isti sodnik je sodeloval tudi v senatu Okrožnega sodišča v Celju, ki je z izpodbijanem sklepom obdolžencu podaljšal pripor po vloženi obtožnici. Iz ustaljene (ustavno)sodne prakse je razvidno, da v skladu z določbo 39. člena ZKP ni izključena možnost, da sodnik ne bi smel v isti zadevi sodelovati pri izdaji odločb na istem sodišču. Sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča... |
| VSRS Sodba I Ips 74211/2024 | 15.01.2026 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Trenutek, ko posameznik postane subjekt kazenskega postopka in s tem nosilec procesnih jamstev, se presoja skozi materialno-objektivno merilo obdolžitve, ki ga je v posameznih primerih treba dopolniti s formalno-objektivnim merilom. Pri tej presoji, ki je dejansko vprašanje (quaestio facti) vsakega posamičnega primera, je odločilna konkretna možnost določeni osebi očitati izvršitev določenega kaznivega dejanja, okoliščine, ki takšen sum potrjujejo, pa morajo za takšen sklep zadoščati tudi objektivnemu opazovalcu. V obravnavani... |
| VSRS Sodba IV Ips 18/2025 | 15.01.2026 | PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO | Za uporabo oportunitetnega načela, ki sodišču omogoča, da ustavi prekrškovni postopek, če oceni, da je to bolj smotrno kot vodenje postopka o prekršku oziroma kot izdaja sodbe, s katero se prekrškovni obdolženec spozna za odgovornega storitve prekrška, je treba sočasno imeti pred očmi določbi 9. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 in 6.a člena ZP-1. V skladu z določbo 9. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 je temeljni pogoj za ustavitev postopka, da gre za prekršek neznatnega pomena. To samo po sebi še ne zadošča za... |
| VSRS Sodba I Ips 53517/2016 | 08.01.2026 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO | Vprašanje, ali gre pri določenem ravnanju za spolno občevanje v smislu inkriminacije po 173. členu KZ-1, je vprašanje materialnopravne narave, zato je odgovor nanj v domeni sodišča in ne sodnega izvedenca. |
| VSRS Sodba I Ips 33524/2021 | 22.12.2025 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Različno kot pri kaznivih dejanjih razžalitve po 158. členu, žaljive obdolžitve po 160. členu in opravljanja po 161. členu KZ-1, pri kaznivem dejanju obrekovanja po 159. členu KZ-1, razlogi za izključitev protipravnosti in/ali za izključitev krivde niso določeni. To je razumljivo, kajti ko je neresnična trditev o drugemu, ki lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, izrečena vedoma, njene protipravnosti z eventualno izjemo prisiljenosti iz 23. člena in skrajne sile iz prvega odstavka 32. člena KZ-1 ni mogoče izključiti z... |
| VSRS Sodba I Ips 12534/2019 | 11.12.2025 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Pri primerjavi kazenskopravnih norm dveh držav se primarno upošteva vrednostna primerjava; to pomeni, da primerjamo zlasti, ali kaznivo dejanje, ki ga pozna slovenski kazenskopravni sistem, vrednostno ustreza kateremu izmed kaznivih dejanj, ki ga pozna tuji pravni red. Za izpolnjenost identitete norme se torej ne zahteva dobesedno ujemanje domačega in tujega besedila posamezne določbe, temveč ustrezanje v tistih bistvenih zakonskih znakih, v katerih je mogoče z vrednostnega vidika prepoznati namen inkriminacije. Pomoč strokovnjaka zagotavlja... |
| VSRS Sodba in sklep I Ips 5747/2020 | 11.12.2025 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | V obravnavani zadevi so ključne naslednje okoliščine: (i) da je isti sodnik najprej kot sodnik posameznik izrekel na podlagi sprejema sporazumov o priznanju krivde oz. priznanj krivde pravnomočne sodbe zoper predhodno obsojene, nato pa predsedoval senatu, ki je izrekel izpodbijano pravnomočno sodbo, (ii) da so v izrekih pravnomočnih sodb zoper predhodno obsojene podrobno opisane tudi vloge in ravnanja obsojencev, (iii) da je opis vlog in ravnanj obsojencev v izrekih pravnomočnih sodb zoper predhodno obsojene identičen opisu v izreku... |