Pristojnosti VSRS
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VSRS) je najvišje pritožbeno sodišče v državi.
Je pritožbena instanca v civilnih, kazenskih, gospodarskih, upravnih ter delovnih in socialnih zadevah. V veliki večini zadev, za katere je pristojno, je sodišče tretje stopnje, kar pomeni, da obravnava predvsem tako imenovana izredna pravna sredstva. Razlogi za vložitev teh pravnih sredstev so - za razliko od rednih pritožb - omejeni na vprašanja materialnega prava in najresnejše kršitve postopka.
Poleg vsebinskega odločanja v sodnih postopkih Vrhovno sodišče odloča tudi v sporih o pristojnosti med nižjimi sodišči ter o prenosu pristojnosti na drugo sodišče v posameznih primerih, skrbi za evidenco sodne prakse.
Sodniki Vrhovnega sodišča predsedujejo Državni volilni komisiji.
So tudi predsedniki in člani naslednjih disciplinskih komisij:
- drugostopenjske disciplinske komisije Državnega tožilstva, v postopkih zoper vrhovne državne tožilce pa tudi prvostopenjske disciplinske komisije,
- prvostopenjske disciplinske komisije Odvetniške zbornice (predsednik in eden od članov) in drugostopenjske disciplinske komisije Odvetniške zbornice (sestavljena je iz petih sodnikov Vrhovnega sodišča),
- prvo in drugostopenjske disciplinske komisije Notarske zbornice (enako kot pri Odvetniški zbornici).
V okviru pridobivanja podatkov v zvezi z uporabo zakona, podatkov o problemih, ki se pojavljajo pri sojenju, in drugih podatkov, pomembnih za delo sodišč, sme Vrhovno sodišče pregledati delo nižjih sodišč, predsednik Vrhovnega sodišča pa sme v tem okviru zahtevati podatke v zvezi z uporabo zakona in pregledovati spise. To pooblastilo je praviloma omejeno na zadeve, v katerih je že prišlo do dokončne odločitve.
Vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje o skladnosti zakonov ter podzakonskih aktov z ustavo in mednarodnim pravom, o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posameznimi akti ter podobnem. Za take zadeve je pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije.
Organiziranost Vrhovnega sodišča
Vrhovno sodišče RS ima petoddelkov:
- Kazenski oddelek,
- Civilno-gospodarski oddelek,
- Delovni in socialni oddelek,
- Upravni oddelek in
- Oddelek za spremljanje sodne prakse.
Izvolitev sodnikov Vrhovnega sodišča
O izvolitvi sodnika Vrhovnega sodišča odloča Državni zbor na predlog Sodnega sveta. To velja tudi tedaj, kadar ne gre za povsem novo izvolitev, temveč za napredovanje sodnika z nižjega sodišča. Tudi o morebitni razrešitvi, ki je mogoča iz striktno omejenih razlogov, mora - kot pri vseh sodnikih - odločiti Državni zbor.
Predsednika Vrhovnega sodišča prav tako imenuje - ali razreši - Državni zbor, vendar na predlog ministra za pravosodje, ki mora prej pridobiti mnenji Sodnega sveta in občne seje (zbora vseh sodnikov) Vrhovnega sodišča. Imenovanje za predsednika ali razrešitev s te funkcije sicer nima nobenega vpliva na siceršnje sodniške pravice in dolžnosti imenovanega na ta najvišji položaj v tretji veji oblasti. Na enak način je urejeno tudi imenovanje oziroma razrešitev podpredsednika Vrhovnega sodišča.
Neodvisnost Vrhovnega sodišča je zavarovana na enak način kot neodvisnost vseh nižjih sodišč. Dodatno zagotovilo neodvisnosti od izvršilne oblasti (vlada oz. ministrstvo za pravosodje) predstavlja opisani postopek za imenovanje predsednika in podpredsednika sodišča. Predsednike ostalih (nižjih) sodišč sicer imenuje minister za pravosodje.
Neodvisnost sodnikov Vrhovnega sodišča je zavarovana na podoben način kot neodvisnost ostalih sodnikov, s pomembno izjemo, da zoper njih ni mogoče uporabiti disciplinskega ukrepa premestitve na nižje sodišče.
Predstavitev VSRS (izšlo: julij 2018)