zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Na naših spletnih straneh uporabljamo naslednje vrste piškotkov:
  • Sejni piškotki (sodisce_utf8): služijo za shranjevanje začasnih informacij.
  • Google Analytics (__utma, __utmb, __utmc, __utmz, __utmv):služijo za anonimno zbiranje podatkov in poročanje o uporabi spletišča brez prepoznavanja posameznih obiskovalcev.
  • hideECLI : piškotek beleži, ali se pri dokumentih sodne prakse prikazuje identifikator ECLI.
  • __stid, __uset: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, ki doda možnost uporabe družbenih omrežij.
  • UID, UIDR: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, in so povezani s scorecardresearch.com ki meri število uporabnikov sharethis.com vtičnika.
  • important-automatic, important-stuff-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikaza pomembnih sporočil.
  • help-show: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja pomoči.
  • system-messages-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja sistemskim obvestil.
  • YouTube (PREF, VISITOR_INFO1_LIVE, YSC,..): služjo za beleženje stastisike ogledov, za sledenje preferenc uporabnikov in za razvrščanje oglasov povezanih z YouTube posnetki.
  • Google prevodi (PREF): služjo za beleženje, kako se vtičnik uporablja.


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Vodstvo sodišča

PREDSEDNIK VRHOVNEGA SODIŠČA

mag. Damijan Florjančič, vrhovni sodnik svetnik

mag. Damijan Florjančič, vrhovni sodnik svetnik, predsednik sodišča

Mag. Damijan Florjančič se je rodil leta 1955 v Postojni. Na začetku poklicne poti je delal kot javni tožilec na Temeljnem javnem tožilstvu v Kopru, sodniško kariero pa je začel leta 1986 na Temeljnem sodišču v Kopru (kasneje Okrožnem sodišču v Kopru), na katerem je kasneje opravljal tudi predsedniško funkcijo. Nato je kot višji sodnik do leta 2006 sodil na Višjem sodišču v Kopru.

Kot višji sodnik, dodeljen na Ministrstvo za pravosodje, je v prvi polovici leta 2008, med predsedovanjem Slovenije Svetu EU, pri tej instituciji predsedoval delovni skupini za materialno kazensko pravo in bil tudi sopredsednik delovne skupine za procesno kazensko pravo. V drugi polovici leta 2008 je bil imenovan za direktorja Centra za izobraževanje v pravosodju na Ministrstvu za pravosodje. V začetku delovanja te institucije si je prizadeval za vzpostavitev kakovostnega in čim bolj obsežnega izobraževalnega sistema za vse deležnike pravosodnega sistema ter za izjemne delovne uspehe prejel tudi medaljo.

Leta 2010 je bil imenovan za vrhovnega sodnika na Kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.  Kot  vrhovni sodnik je bil tudi predsednik disciplinskega sodišča prve stopnje za sodnike, predsednik senata Disciplinskega sodišča za odvetnike ter predsednik pritožbenega senata za notarje. Predaval je na različnih sodniških in drugih izobraževalnih dogodkih ter kazenskopravnih šolah, ki jih je nekajkrat tudi vodil. Sodeloval je v različnih izpitnih komisijah, na primer v komisiji za pravniški državni izpit, kjer je bil izpraševalec za področje kazenskega prava, na izpitih za sodne tolmače in na drugih internih preizkusih znanj.

Aktivno je deloval v Slovenskem sodniškem društvu, kjer je bil devet let predsednik kazenske sekcije. V tej vlogi je organiziral in vodil različna izobraževanja za sodnike ter sodeloval v delu kazenske sekcije Mednarodnega sodniškega združenja. Bil je tudi član komisije za pogojne odpuste obsojencev pri Ministrstvu za pravosodje in član delovne skupine za proučitev odločb Ustavnega sodišča RS v primerih razveljavljenih sodb Vrhovnega sodišča RS.

Mag. Damijan Florjančič se je v okviru strokovne dejavnosti podrobneje posvečal kazenskopravnemu varstvu okolja, področju pravnih vidikov pranja denarja in odvzema premoženja nezakonitega izvora, izvedenskemu delu v kazenskih postopkih in nekaterim drugim temam kazenskopravne ureditve, predvsem v povezavi s človekovimi pravicami ter drugimi procesnimi vprašanji.

Kot predsednik Vrhovnega sodišča si prizadeva za transparentnost in uspešno delovanje sodnega sistema, zlasti na področju kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti poslovanja. Pozornost posveča vsem dejavnikom, ki utrjujejo in krepijo enakovredno vlogo sodstva v razmerju z drugimi vejami oblasti. Zavzema se za spremembo koncepta pravniškega državnega izpita na način, ki bi kandidate, bodoče sodnike, učinkoviteje pripravil na funkcijo, ki jo bodo opravljali. Poudarja pomen  vsestranskega izobraževanja in siceršnjega usposabljanja sodnikov in sodnega osebja ter pomen prizadevanja za boljšo podobo sodstva v javnosti in pridobivanja zaupanja v njegovo delo.

 

PODPREDSEDNIK VRHOVNEGA SODIŠČA

dr. Miodrag Đorđević, vrhovni sodnik svetnik

dr. Miodrag Đorđević, vrhovni sodnik svetnik, podpredsednik sodišča

Dr. Miodrag Đorđević se je rodil leta 1955 v Ljubljani. Leta 1980 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 2004 pa doktoriral s področja stečajnega prava. Tema njegove doktorske disertacije je bila "Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika (pravne osebe)".

Svojo poklicno pot je začel kot prvostopenjski sodnik na takratnem Temeljnem sodišču v Ljubljani. Leta 1992 je bil imenovan za višjega sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani, leta 2003 pa za vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ves čas sodi na gospodarskem oddelku.

Je strokovnjak s področja insolvenčnega prava. Leta 2002 je bil kot štipendist Fulbrightovega sklada na strokovnem usposabljanju na "U.S. Bankruptcy Court for the Middle District of Tennessee" in "Vanderbilt University Law School", oboje v Nashvillu, Tennessee, ZDA. Je član številnih mednarodnih združenj (International Insolvency Institute - ustanovni član, INSOL Europe in INSOL International, IEEI in CERIL). V letih 2007- 2011 je kot predstavnik Republike Slovenije sodeloval v Delovni skupini UNCITRAL za insolvenčno pravo. Maja 2008, ko je Republika Slovenija predsedovala EU, je v New Yorku vodil koordinacijo držav članic EU na zasedanju Delovne skupine. V letih 2016 - 2017 je kot ekspert za insolvenčno pravo delal na projektu EU v Republiki Makedoniji. Je član Skupine Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije za implementacijo novel k ZFPPIPP.

Od leta 2010 do leta 2015 je bil na seznamu namestnikov izvoljenega sodnika za odločanje v posameznih zadevah na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Od leta 2015 je HELP Focal Point - predstavnik Republike Slovenije za program Sveta Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov o človekovih pravicah. Decembra 2015 je pridobil tudi HELP Trainer Certificate.

Od leta 2009 je podpredsednik Slovenskega sodniškega društva. Od leta 2019 pa podpredsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter z letom 2021 tudi vodja Oddelka za spremljanje sodne prakse.

Govori angleško in srbsko/hrvaško. Obvlada tudi osnove francoščine.

 

 

GENERALNI SEKRETAR VRHOVNEGA SODIŠČA

Rado Brezovar

Rado Brezovar se je rodil leta 1961. Je diplomirani pravnik z opravljenim državnim pravosodnim izpitom. Karierno pot je začel na Ustavnem sodišču, kjer je sodeloval pri vzpostavitvi pravnega informacijskega sistema Ustavnega sodišča kot dela enotnega pravnega informacijskega sistema v državi ter pri vzpostavitvi informacijskega sistema za upravljanje zadev Ustavnega sodišča. Na Vrhovnem sodišču se je zaposlil leta 1996, kjer je bil kot kot direktor Centra za informatiko odgovoren za enotno tehnološko podporo poslovanja sodišč. Aktivno je sodeloval pri ključnih projektih slovenske sodne uprave na področju zemljiške knjige, izvršbe, sodnega registra in spremljanja različnih sodnih postopkov, ki so vključevali zakonodajne in organizacijske spremembe ter razvoj ustreznih informacijskih sistemov.

Med letoma 2010 in 2012 ter od leta 2015 naprej je bil kot svetovalec predsednika Vrhovnega sodišča na področju sodne uprave zadolžen za strateško načrtovanje kadrovskega menedžmenta, informatizacijo sodišč, spremljanje uspešnosti poslovanja sodišč, vodenje projektov ter zasnovo in spremljanje projektov financiranih iz sredstev Evropskega socialnega sklada v aktualni in bodoči finančni perspektivi, ki vključuje tudi finančno, materialno in tehnično načrtovanje.

Kot rezidenčni svetovalec na Višjem sodišču za prekrške Republike Hrvaške je sodeloval pri dveh mednarodnih projektih, usmerjenih v celovito reformo zakonodaje, organizacije sodišč za prekrške in informacijske podpore. Bil je tudi osebni svetovalec hrvaškega ministra za pravosodje in predsednika Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, kjer je bil predvsem zadolžen za svetovanje ministru in predsedniku Vrhovnega sodišča pri uvajanju informacijskih sistemov za spremljanje sodnih zadev in določanju ključnih indikatorjev za ugotavljanje uspešnosti poslovanja sodišč.

Je izkušen predavatelj. Od leta 1990 je bil aktivno vključen v različne oblike izobraževanj, usposabljanj, seminarjev, delavnic in konferenc za različne pravosodne in državne organe, izobraževanja Centra za izobraževanje v pravosodju in Upravne akademije, CEPEJ, Ameriške odvetniške zbornice, OECD, Evropske komisije (npr. pravni informacijski sistem, zemljiška knjiga in sodni register, upravljanje projektov, sodna uprava, poslovno obveščanje).

Daj mi dejstva in dal ti bom pravico.
Da mihi facta, dabo tidi ius.