Dijaki v vlogi udeležencev igrane glavne obravnave na Vrhovnem sodišču

Dijaki, razdeljeni v tabore, tj. sodniški, tožilski in zagovorniški tabor ter obtoženec in oškodovanka, so zasedli svoja mesta v razpravni dvorani. Sledila je simulacija glavne obravnave v kazenski zadevi zoper 22-letnega A. A., ki se mu je očitala storitev kaznivega dejanja velike tatvine. Najprej je sodnica zaslišala oškodovanko, ki je opisala potek dogodka; sledilo je zaslišanje obtoženca.

Oškodovanka B. B. se je 15. 10. 2022 okoli 14.30 peljala s kolesom ob Ljubljanici. Pri nekdanji tovarni Rog se je mimo nje na kolesu pripeljal nekdo, ki je bil zakrit s kapuco, ter ji iz sprednje košare na kolesu vzel torbico in odpeljal naprej. Poskušala ga je ujeti, a ji ni uspelo. Na kolesarski stezi pri Cukrarni je opazila svojo torbico. V njej so bile njene stvari, razen denarnice, v kateri je imela bančne kartice, zdravstveno izkaznico, osebno izkaznico, vozniško dovoljenje in približno 100 evrov gotovine. B. B. je tatvino prijavila na policijo. Policija je osumljenca prijela, sledila je sodna preiskava in odreditev pripora zoper A. A.

Obtoženi A. A. je tesno sodeloval s svojimi zagovorniki ter poskušal prepričati sodnico, da ni storil očitanega kaznivega dejanja in do so dokazi proti njemu nezanesljivi. Njegova obramba je bila tako prepričljiva, da so preostali dijaki, ki so predstavljali javnost, menili, da ni kriv.

Državna tožilka je v zaključku povzela dogajanje in predlagala, da sodišče obtožencu izreče tri leta zaporne kazni, njegovi zagovorniki pa so v zaključni besedi izpostavili pomanjkanje in nezanesljive dokaze ter predlagali, da sodišče izreče oprostilno sodbo. Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega in mu izreklo kazen zapora v trajanju dveh let, pri čemer je kot oteževalno okoliščino upoštevalo, da je obtoženec v preteklosti storil več prekrškov, kot olajševalno pa, da se je že pred letom dni vključil v zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog.

Višji sodnik Boris G. Hrovat je dijakom ves čas z zanimivimi, poučnimi pojasnili pomagal pri vodenju in razumevanju poteka glavne obravnave. Ker se je obtoženi A. A. nahajal v priporu, jim je med drugim pojasnil priporne razloge in jih opomnil, da pripor odreja sodnik, vendar vedno na predlog tožilstva. Samoiniciativno te odločitve namreč sodnik ne sme sprejeti. Naloga tožilstva pa je, da sodnika prepriča, da je pripor potreben.
Po koncu simulacije je višji sodnik gimnazijcem odgovarjal na različna vprašanja, predstavil jim je poklicno pot sodnika – od študija prava do trenutka, ko posameznik prevzame sodniško funkcijo.

Vrhovno sodišče RS organizira simulacije glavne obravnave v okviru projekta približevanja sodstva mladim, da bi jih na podlagi igranih primerov resničnega dogajanja na sodišču seznanili z delovanjem sodstva, predstavili delo sodnikov ter različne vrste sodnih postopkov. S tem želimo pri mladih vzbuditi zanimanje za delovanje države in njenih podsistemov ter jih spodbuditi k aktivnemu vključevanju v razprave o pravni državi. Do konca šolskega leta bomo na Vrhovnem sodišču gostili še nekaj skupin učencev, dijakov ter domačih in tujih študentov.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.