Posvet v Državnem zboru: Položaj in vloga otrok v sodnih postopkih
29.11.2024 / Vrhovno sodišče
Predstavniki nevladnih organizacij in državnih institucij so se ta teden v Državnem zboru na Posvetu o položaju in vlogi otrok v sodnih postopkih pogovarjali o izzivih, pomanjkljivostih in možnih izboljšavah za otroke. Ti se kot najranljivejši udeleženci v postopkih najpogosteje znajdejo ob razvezi staršev ali zlorabah v družini. Posveta so se udeležili tudi vrhovni sodniki Katarina Parazajda, mag. Matej Čujovič in dr. Mateja Končina Peternel, ki je kot osnovno vodilo pri tovrstnih postopkih izpostavila največjo korist otrok.
Vrhovna sodnica je poudarila, da je korist mladoletnih otrok in nenehna skrb za izboljšave, ki bi otrokom v sodnih postopkih kar se le da olajšala položaj, prioriteta Vrhovnega sodišča. Slovenska sodišča letno prejmejo 6.500 družinskih zadev in jih toliko tudi rešijo. V 5.700 postopkih so udeleženi otroci. V njih se najpogosteje znajdejo ob razvezi staršev, primerih nasilja in drugih zlorab v družini. Glede pogostih očitkov v javnosti, da so sodni postopki, v katere so vpleteni otroci, dolgotrajni, je Končina Peternel, ki je vodja civilnega oddelka na Vrhovnem sodišču, poudarila, da gre za netočne navedbe. Časovni standard za reševanje družinskih zadev je šest mesecev in sodišča v praksi več kot 70 odstotkov primerov rešijo v tem roku. Lani so bili postopki najkrajši na Okrožnem sodišču na Ptuju (2,4 meseca), povprečno najdaljši pa na Okrožnem sodišču v Ljubljani (9 mesecev), kjer se soočajo z izjemno obremenjenostjo in obenem s kadrovsko podhranjenostjo. Kljub temu letno rešijo več kot 2.000 zadev.
Dolgotrajnejši so le trije odstotki primerov. Gre za zelo zahtevne zadeve, v katerih so pogosto prisotne resne težave pri starših, kot so osebnostne motnje, duševne težave ali zasvojenost. V teh primerih je podaljšanje postopka nujno zaradi natančnega preučevanja okoliščin in zaščite otrokovih koristi. V kompleksnejših postopkih je praviloma potrebno pridobiti tudi mnenje sodnih izvedencev psihiatrične ali klinično-psihološke stroke, ki pa jih v Sloveniji drastično primanjkuje, kar postopke dodatno podaljša.
Pri ukrepih za varstvo koristi otrok je največji problem, da ni dovolj namestitvenih kapacitet, zaradi česar prihaja do daljšega bivanja otroka v kriznih centrih. To se po besedah vrhovne sodnice dogaja predvsem zato, ker Centri za socialno delo v predpisanih 21 dneh ne uspejo najti ustrezne rejniške družine ali zavodske namestitve. Velikokrat je to povezano s posebnimi oteževalnimi okoliščinami na strani otrok - ko je na primer treba zaradi največje koristi otrok obenem namestiti več sorojencev skupaj, ko gre za otroka s posebnimi potrebami ali otroka, ki ima hude čustvene in vedenjske težave.
Sodnica je poudarila še, da so pogosto prav starši tisti, ki otroke izpostavljajo dolgotrajnim in bolečim sodnim postopkom. V najtežjih primerih starši otroke izkoriščajo za medsebojno obračunavanje, kar ima dolgoročno škodljive posledice za otroke. “Ne zavedajo se, kakšno zlo povzročajo svojim otrokom,” je dejala Končina Peternel.
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.