Slovenija se že leta uvršča med države z nizkim številom ugotovljenih kršitev pred ESČP
18.07.2023 / Vrhovno sodišče
V zvezi s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) o ugotovljenih kršitvah Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) v Sloveniji je bilo mogoče v medijih v zadnjem času večkrat zaslediti podatek, da sodi naša država med največje kršiteljice človekovih pravic med državami članicami Sveta Evrope. Vendar ta podatek ne drži in tudi ne odraža dejanskega stanja na tem področju, saj Slovenija že leta sodi med države z nizkim številom ugotovljenih kršitev EKČP.
Podatek, zaradi katerega se skuša Slovenijo večkrat prikazati kot eno največjih kršiteljic EKČP, se nanaša na obdobje vse od pristopa naše države k EKČP leta 1994 do danes, vendar iz teh podatkov ni razvidno, da je bila večina sodb ESČP izdana v istem letu in da se nanašajo na istovrstno kršitev (Letna poročila ESČP). Gre za leto 2006, ko so bile v naši državi dejansko zaznane občutne težave zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku, odsotnost ustrezne nacionalne zakonodaje, ki bi naslavljala to problematiko, pa se je odrazila tudi v množičnem vlaganju pritožb na ESČP. Izmed 346 sodb z vsaj eno kršitvijo od leta 1994 do leta 2022 se jih kar 264 oziroma več kot tri četrtine nanaša na sojenje v razumnem roku, pri čemer je bilo kar 183 teh sodb izdanih v letu 2006. Pred tem letom so bile zoper Slovenijo izdane le tri sodbe z ugotovljenimi kršitvami. Po letu 2006 pa je število tovrstnih primerov bistveno upadlo, saj je bilo s sprejetjem Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja to vprašanje rešeno na sistemski ravni, poleg tega je k zagotavljanju bolj učinkovitega sodnega varstva precej prispeval tudi projekt Lukenda, začet leta 2005, ki je povečal število sodnikov.
Zaradi visokega števila ugotovljenih kršitev pravice do sojenja v razumnem roku v omenjenem obdobju je sicer mogoče pričakovati, da bo Slovenija tudi čez desetletje ali več po številu sodb ESČP z vsaj eno ugotovljeno kršitvijo glede na število prebivalcev (šteto skupno za vsa leta od pridružitve konvenciji) sodila v sam vrh med državami članicami Sveta Evrope. A takšno posploševanje nikakor ne bo odražalo aktualnega stanja na področju varovanja človekovih pravic v naši državi, saj Slovenija dejansko že leta sodi med države z najnižjim absolutnim številom ugotovljenih kršitev. Če kot primer izpostavimo leto 2022, so bile v Sloveniji ugotovljene štiri kršitve, v 27 državah pa vsaj pet ali več kršitev. V zadnjih štirih letih pa Slovenija spada v kategorijo držav z eno do petimi sodbami z vsaj eno ugotovljeno kršitvijo.
K dobremu stanju na tem področju v prvi vrsti prispeva že omenjeno drastično zmanjšanje števila ugotovljenih kršitev v zvezi s pravico do sojenja v razumnem roku po letu 2006. ESČP tako od leta 2017 do konca leta 2021 ni izdalo nobene sodbe z ugotovljeno tovrstno kršitvijo, v lanskem letu pa je bila takšna kršitev ugotovljena v eni zadevi. Tudi ti podatki pritrjujejo ugotovitvi Sveta Evrope iz leta 2016, da sodni zaostanki in s tem zagotavljanje pravice do sojenja v razumnem roku v Sloveniji ne predstavljajo več sistemskega problema.
Zaradi zavezanosti k transparentnosti na tem področju sicer Vrhovno sodišče RS že leta objavlja podatke o vseh zadevah v zvezi z ESČP v letnih poročilih o učinkovitosti in uspešnosti sodišč, iz katerih je jasno razvidno tudi to, koliko sodb je bilo izdano po letih ter koliko kršitev se v zadnjih letih nanaša na pošteno sojenje in trajanje sodnih postopkov (Letna poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč). Poleg tega Oddelek za spremljanje sodne prakse na Vrhovnem sodišču RS sprotno posreduje vrhovnim sodnikom povzetke odločb ESČP (tudi zoper Slovenijo), prevodi povzetkov pa so objavljeni na intranetni strani sodišč in v Sodnikovem informatorju.
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.