Vrhovno sodišče vložilo zahtevo za presojo ustavnosti Gradbenega zakona

30.11.2022 / Vrhovno sodišče

Vodilna fotografija odločb

Vrhovno sodišče ocenjuje, da je bil rok za vložitev predloga za obnovo postopka glede izdaje gradbenih dovoljenj z Gradbenim zakonom določen preveč omejujoče in zato protiustavno. Obnova postopka je namenjena tudi temu, da se v postopek pred upravnim organom naknadno vključijo tiste osebe, ki se postopka pred tem niso udeleževale, ker jim ta možnost v nasprotju z zakonom ni bila dana. Na ta način je tudi njim lahko zagotovljeno varstvo pravic in pravnih koristi.

Vrhovno sodišče RS ocenjuje, da je del 47. člena Gradbenega zakona (GZ), ki je določal rok dveh mesecev od začetka gradnje za vložitev predloga za obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, protiustaven. S to posebno določeno zakonsko ureditvijo, ki odstopa od splošne zakonske ureditve upravnih postopkov, je nedopustno omejeval dostop do tega izrednega pravnega sredstva in tudi do sodnega varstva. Zato je vrhovno sodišče prekinilo postopek odločanja o reviziji v tovrstni zadevi in na Ustavno sodišče RS naslovilo zahtevo za presojo ustavnosti druge povedi drugega odstavka 47. člena GZ.

Vrhovno sodišče je odločalo o reviziji, v kateri je bil tožnikov predlog za obnovo postopka glede izdaje gradbenega dovoljenja s strani upravnih organov zavržen kot prepozen. Takšna odločitev je izhajala iz določbe o dvomesečnem objektivnem roku iz drugega odstavka 47. člena GZ, ki začne teči z začetkom gradnje.

Izhajajoč iz narave in značilnosti mnogih upravnih zadev, tudi gradbenih zadev na podlagi GZ, Vrhovno sodišče RS ugotavlja, da je v primerih, kot je obravnavani, obnova postopka edino pravno sredstvo, ki je na voljo osebam, ki se postopka niso mogle udeleževati kot stranke ali stranski udeleženci, čeprav je bila s tem kršena njihova pravica do sodelovanja v teh postopkih. Če posamezna oseba ni seznanjena z začetkom takšnega upravnega postopka, v njem ne more sodelovati niti vlagati morebitnih rednih pravnih sredstev. V takem primeru postopek teče in se konča brez njene vednosti, čeprav ima na podlagi 22. člena Ustave pravico do udeležbe v njem. Po dokončnosti odločbe pa je edino pravno sredstvo, ki ga lahko uporabi za varstvo te pravice, prav obnova postopka.

Vrhovno sodišče meni, da je z odstopom od sistemske ureditve iz Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki jo je glede roka za vložitev predloga za obnovo postopka predpisal GZ, nedopustno poseženo v ustavno načelo enakosti pred zakonom. Gre za neutemeljeno razlikovanje dostopa do tega pravnega sredstva za osebe, ki bi za varstvo svojih pravic morale imeti možnost udeleževati se upravnega postopka kot stranski udeleženci, pa jim tega organ ni omogočil.

Za to, da so bile take osebe v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj na podlagi GZ v drugačnem položaju kot v drugih upravnih postopkih, ni videti nobenega razumnega razloga. S to posebno ureditvijo GZ pa je posledično prišlo tudi do ustavno nedopustne omejitve možnosti, da te osebe uveljavljajo sodno varstvo, če je bilo z izdanim gradbenim dovoljenjem poseženo v njihov pravno varovani položaj. Glede na vse navedeno Vrhovno sodišče RS ocenjuje, da je druga poved drugega odstavka 47. člena Gradbenega zakona, ki bi ga moralo uporabiti v postopku revizije, protiustavna, ker nedopustno posega v ustavni pravici do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in v pravico do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave).

Po uveljavitvi in pričetku uporabe spremenjenega Gradbenega zakona (GZ-1) je GZ prenehal veljati, vendar pa se ta sporna določba še vedno uporablja kot temelj sodne presoje. Zato vrhovno sodišče ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da je bila druga poved drugega odstavka 47. člena GZ v neskladju z Ustavo. Ob tem je mogoče izpostaviti, da tudi novi GZ-1 vsebuje enako določbo v drugem odstavku 58. člena.

 

X Ips 14/2022-57 - Zahteva za oceno ustavnosti

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.