Predsednik Florjančič na Dnevih slovenskega sodstva izpostavil pomembnost samorefleksije
10.06.2022 / Vrhovno sodišče
Na tradicionalnih Dnevih slovenskega sodstva, ki so se včeraj začeli v Rogaški Slatini, je osrednja pozornost udeležencev namenjena sodniški zakonodaji. Srečanja se je kot uvodni govorec udeležil tudi predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič, ki je med drugim opozoril na nekatera vprašanja v zvezi z delom sodstva, pri katerih je nujen tudi prispevek drugih dveh vej oblasti, po drugi strani pa je izpostavil pomembnost samorefleksije znotraj sodnega sistema. Srečanja, ki se bo zaključilo danes, se je med drugimi udeležila tudi predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič, ki je v krajšem nagovoru prav tako pozdravila vse udeležence.
Predsednik Florjančič je uvodoma izpostavil, da lahko sodstvo naredi pomembne premike pri svojem delu šele ob ustreznem prispevku drugih dveh vej oblasti, zakonodajne in izvršilne, na področju njunih pristojnosti, ki se nanašajo na sodstvo. V zvezi s tem je najprej opozoril na področje t.i. sodniške zakonodaje. Kot naslednje pomembno vprašanje je izpostavil prostorsko problematiko v Ljubljani, kjer se različna sodišča, vključno z vrhovnim, nahajajo v utesnjenih in dostikrat nefunkcionalnih prostorih. Poleg tega je opozoril še na vprašanje plačnih nesorazmerij med različnimi vejami oblasti, pri čemer so sodniki v izrazito neenakopravnem položaju, na kar opozarjajo že leta.
Predsednik Vrhovnega sodišča RS je v nadaljevanju izpostavil, da pogled sodstva ne sme biti usmerjen le v institucije izven sodstva, ki lahko prispevajo k uspešnemu udejanjanju vloge sodne veje oblasti, ampak je nujna tudi samorefleksija. “Gotovo so tudi na naši strani slabosti, ki jih moramo prepoznati, si jih priznati in biti pripravljeni na njihovo odpravo. Torej sami, brez pomoči, navodil ali ukrepov institucij zunaj nas. Kajti institucionalni okvir sodstva je tisti, v katerem delujemo in kot sodniki zanj tudi odgovarjamo,” je poudaril in dodal, da je zato sodnikova odgovornost za njegovo delo in ravnanje hkrati tudi njegova odgovornost do in za institucijo.
Predsednik Florjančič je tudi ocenil, da mora biti sodstvo sposobno samo naslavljati ključne teme znotraj sodnega sistema in se o njih odkrito in kritično pogovarjati, v nasprotnem se namreč pošilja jasen signal tistim, ki čakajo na priložnost zunanjega intervencionizma. Primeri iz tujine namreč nakazujejo, da sodstvo nima dovolj učinkovitih instrumentov za ohranjanje neodvisnosti od drugih dveh vej oblasti, če se katera od njiju odloči za samovoljen poseg v sodno vejo oblasti, zato ostane sodna veja v podobnih kritičnih trenutkih nemočna. “Zato je tako pomembna njena avtonomna sposobnost predstavljati dovolj relevantno in močno dejansko pozicijo v sistemu delitve oblasti, ki jo lahko dosežemo le s skupnimi silami in energijo ter odličnim in visoko strokovnim delom,” je izpostavil predsednik vrhovnega sodišča.
Na koncu je predsednik Florjančič ocenil še, da bi lahko slovensko sodstvo zagotovo še izboljšalo svoje poslovanje, pri katerem se glede na relevantne raziskave Evropske komisije uvršča v povprečje EU. Odgovore, kje in na kakšen način bi lahko zadeve še izboljšali, da bi postali primerljivi z najboljšimi evropskimi sodnimi sistemi, pa bi morali najprej poiskati pri sebi.
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.