Svoboda izražanja ne vključuje vrednostnih sodb brez zadostne dejanske podlage

15.09.2021 / Vrhovno sodišče

Uporaba tviterja nikomur ne podeljuje neomejene pravice sporočanja niti ne more biti izgovor za afektivno in še manj za premišljeno ravnanje, podajanje vrednostnih sodb pa je omejeno z (ne)obstojem zadostne dejanske podlage, je senat Vrhovnega sodišča zapisal v zavrniti revizije v tožbi E.C. proti J.J. zaradi plačila odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve, ki jo je vložila tožena stranka.

Vrhovno sodišče RS je odločilo o zadevi, povezani z mejami javnega izražanja na tviterju, in med drugim ocenilo, da je podajanje vrednostnih sodb na tem komunikacijskem kanalu omejeno z (ne)obstojem prepričljive in trdne dejanske podlage. V nasprotnem so lahko zapisi na tviterju izrečeni izključno z namenom sramotitve in očrnitve posameznika.

Namen sprejete odločitve ni v tem, da bi posegala v jedro toženčeve svobode izražanja ali v intimni občutek tretjih oseb glede njihovega svobodnega (političnega) izražanja prek spleta. Prav tako sporočilo sodbe v obravnavani zadevi ni v tem, da toženec ne bi smel kritizirati osrednjega nacionalnega medija ali izreči mnenja o tožničini (ne)pristranskosti, ali da bi se moral vesti spodobno in politično korektno in da bi moral biti njegov diskurz argumentiran. Gre za to, da je bilo razmerje med tožničino osebnostno sfero in toženčevo svobodo izražanja porušeno do take mere, da to utemeljuje poseg v svobodo izražanja slednjega, med drugim v sodbi ugotavlja Vrhovno sodišče.

Ne glede na omenjeno jedro presoje v obravnavani zadevi ima dejstvo, da je toženec širil mnenje o tožnici - novinarki, pomembno težo. Pojem časti in dobrega imena je namreč večplasten. V njem se prepletata zavest o lastni vrednosti (notranja, subjektivna čast) in spoštovanje človeka v družbi, njegova veljava v očeh drugih ljudi (zunanja, objektivna čast). Zunanja čast zajema človekovo delovanje v vsej njegovi celovitosti, tudi v poklicnem delovanju. S tem, ko ji z uporabo grobih besednih figur odreka odlike, ki so bit novinarskega dela, toženec tožnico razvrednoti kot novinarko in ji jemlje veljavo v očeh drugih, spričo uporabljenega seksističnega podtona pa tudi kot žensko, s čimer je bil porušen njen notranji mir, je še ugotovil senat Vrhovnega sodišča.

V tej zadevi je odločal sodni senat, ki so ga sestavljali vrhovni sodnici in sodniki Jan Zobec kot predsednik ter mag. Nina Betetto, dr. Mateja Končina Peternel, Vladimir Horvat in Tomaž Pavčnik kot člani. Odločitev je bila sprejeta z večino glasov.

 

Sodba II Ips 22/2021

Odklonilno ločeno mnenenje - Jan Zobec

Odklonilno ločeno mnenje - Tomaž Pavčnik 

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.