Vrhovno sodišče zaradi očitne zlorabe pravic kaznovalo odvetnika
29.01.2026 / Vrhovno sodišče
Vrhovno sodišče RS je ob odločanju o predlogu za prenos pristojnosti ugotovilo, da gre za zlorabo procesnega upravičenja, ki ne uživa pravnega varstva in jo je treba učinkovito sankcionirati. Predlog je zato zavrglo, odvetnika pa denarno kaznovalo.
Vrhovno sodišče je v tej zadevi odločalo o predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ga je vložil tožnikov pooblaščenec. Ker je v predlogu prepoznalo očitno zlorabo te pravice, je presodilo, da zato ni dovoljen. Tožnikov odvetnik je namreč v letu 2025 pri zastopanju različnih strank vložil večje število predlogov za prenos pristojnosti, vsi pa so bili bodisi zavrnjeni kot neutemeljeni bodisi zavrženi, ker je šlo za nedovoljene ponovne predloge v isti zadevi. V teh odločbah je bilo odvetniku tudi večkrat pojasnjeno, da nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča in morebitne nepravilnosti v predhodnem postopku niso razlog za prenos pristojnosti. Opozorjen je bil tudi na možnost izreka denarne kazni.
Tožnikov pooblaščenec je v obravnavanem primeru pred Okrajnim sodiščem v Radovljici najprej predlagal preložitev naroka zaradi razpisanih obravnav v drugih zadevah, ko pa s tem predlogom ni uspel, je takoj zatem vložil predlog za prenos pristojnosti, zaradi česar je moralo sodišče prve stopnje razpisani narok preklicati. Vrhovno sodišče je zaključilo, da takšno ravnanje po nepotrebnem zavlačuje postopek in da je odvetnikov predlog za delegacijo pristojnosti v nasprotju z namenom tega instituta ter v neposrednem nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka. Še več - uresničuje ga prav s ciljem, da se to načelo ne bi udejanjilo, kar je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Vrhovno sodišče je v svoji odločitvi izpostavilo pomen prvega odstavka 11. člena ZPP, ki določa, da si morajo sodišče, stranke in drugi udeleženci prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, sodišče pa je dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku. To je potrebno tako zaradi varstva pravic nasprotne stranke do izvedbe postopka brez nepotrebnega zavlačevanja in s čim manjšimi stroški kot tudi zaradi varstva pravnega reda kot celote. Ker je šlo v obravnavanem primeru za ponavljajoče se in očitne zlorabe pravic, je Vrhovno sodišče odvetniku skladno s tretjim odstavkom tega člena izreklo tudi denarno kazen v višini 1000 evrov.
Senat vrhovnih sodnikov je odločitev sprejel soglasno.
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.