Na okrogli mizi o Hugu Grotiusu tudi o aktualnosti njegove misli v današnjem času
01.12.2025 / Vrhovno sodišče
Sredi novembra je na Vrhovnem sodišču RS potekala okrogla miza z naslovom Hugo Grotius in sodobni izzivi mednarodnega prava – 400 let od izida De jure belli ac pacis (O pravu vojne in miru). Znamenit citat iz njegove knjige se glasi Ubi iudicia deficiunt incipit bellum – Kjer pravičnost odpove, se začne vojna. Grotius je umrl leta 1645, a njegova misel ostaja živa.
V pogovoru so sodelovali sodnica Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Vasilka Sancin, vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču dr. Erik Kerševan, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani dr. Marko Pavliha, vodja Centralne pravosodne knjižnice na Vrhovnem sodišču Igor Zemljič in Maja Vavtar, bibliotekarka v Centralni pravosodni knjižnici. Okroglo mizo je vodil vodja Službe za odnose z javnostmi na Vrhovnem sodišču mag. Jaša Vrabec.
V dobri uri so se sogovorniki dotaknili številnih vprašanj, povezanih z Grotiusovim zanimivim življenjem in delom. Hugo Grotius je pomagal oblikovati pravne temelje nizozemske države, ki ga je nato izgnala, saj so bila njegova prizadevanja za versko toleranco, pravno državo in mednarodni red v času verskih in političnih napetosti preveč napredna za nizozemsko elito. A prav ta načela so pozneje postala temelj sodobne evropske pravne kulture. Govorci so se strinjali, da Grotiusovo razmišljanje, ki veje iz njegovih del, ni tako odmaknjeno, kot se zdi, nasprotno, aktualno je še danes. Čas, v katerem je živel in delal, je, žal, zelo podoben današnjemu. Nenazadnje je Grotius kot migrant prehajal meje takratnih državnih tvorb. Danes se Evropa tudi sooča z vojno, begunci (političnimi, ekonomskimi in okoljskimi), resne izzive predstavljajo odnosi med državami ter tudi odnosi med državami in ljudmi, ki želijo živeti in delati v Evropi.
V nadaljevanju so se sogovorniki dotaknili tudi razvoja mednarodnopravne prepovedi uporabe sile od časa Grotiusa do danes in izzivov, s katerimi se ta sooča v praksi. Poleg tega so spregovorili tudi o načelu humanosti v mednarodnem pravu skozi čas, o veljavnosti prava človekovih pravic v situacijah oboroženih spopadov ter o tem, kakšno vlogo in pomen ima Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) pri naslavljanju situacij oboroženih spopadov, vključno z aktualnim oboroženim spopadom v Evropi, ki je posledica ruske agresije proti Ukrajini.
Igor Zemljič je uvodoma dejal, da so v Centralni pravosodni knjižnici leta 2023 prejeli pismo Inštituta Max Planck v Heidelbergu, kjer so se lotili popisovanja Grotiusovih knjig, ki so ohranjene v različnih državah. “Rezultat tega projekta je knjiga, ki je letos izšla pri založbi Oxford University Press in v katero sta vključeni tudi knjigi, ki ju hranimo v naši knjižici.”
Maja Vavtar je povedala, da je bila prva izdaja knjige De jure belli ac pacis velika uspešnica in se je hitro razprodala. V času svojega življenja je Hugo Grotius izdal še štiri izdaje s popravki in dopolnitvami. “S temi popravki je Grotius odgovarjal na kritike, ki jih ni bilo malo. Knjiga je poleg političnega zanimanja postala tudi predmet komercialnih interesov in je bila kot taka deležna kar nekaj piratskih izdaj. Dve leti po izidu je bila dodana na papežev indeks prepovedanih knjig.”
Dr. Vasilka Sancin je izpostavila sodbo velikega senata ESČP z dne 9. julija 2025 v zadevi, ki sta jo sprožili Ukrajina in Nizozemska proti Ruski federaciji. ESČP je po njenih besedah edino sodišče, ki je do zdaj vsebinsko odločalo o dogajanju na območju tega oboroženega konflikta, in je izkoristilo to priložnost ter se v sodbi opredelilo do širšega spektra ravnanj Ruske federacije v razmerju do ljudi, prizadetih s posledicami konflikta. “Čeprav od Ruske federacije, ki ni več podpisnica konvencije, ni pričakovati, da bo tej sodbi namenila kakšno pozornost, je sodba izjemno pomembna, saj kaže na usmeritev, kakšno je dolžno ravnanje držav v razmerju do drugih držav. In to ne le v Evropi, temveč tudi širše.”
Dr. Erik Kerševan je med drugim poudaril, da je vloga sodišč pri zagotavljanju spoštovanja (mednarodnega) prava in pravic kompleksna. “A sodišča niso edini, niti niso glavni akterji, ki lahko zagotovijo, da bo pravo spoštovano. Sodišča so lahko vest. Evropsko sodišče za človekove pravice v tem smislu igra pomembno vlogo – izda sodbo, lahko tudi več let pozneje, in od daleč ugotovi, da je prišlo do kršitve. Kako torej doseči, da bo pravo spoštovano? Zagotovo ne prek sodnih postopkov. Če ljudje, predvsem pa državne institucije – zakonodajna in izvršilna veja oblasti ter nosilci pooblastil v družbi – ne bodo spoštovali teh zavez, sodišča ne bodo mogla sama nadomeščati in odpravljati teh pomanjkljivosti.”
Dr. Marko Pavliha je dejal, da je v začetku 17. stoletja, ko sta si svet večinoma delili tedanji velesili Španija in Portugalska, obetaven mlad pravnik Grotius, zaradi spleta okoliščin postal “oče” mednarodnega prava in prava morja. Njegovo delo Mare liberum oziroma Svobodno morje je skozi stoletja pripeljalo do sodobnega mednarodnega kompromisa, ki ga uteleša Konvencija Združenih narodov o pravu morja. Svobodno morje je v slovenščini izšlo v zbirki Mednarodno pravo (Ministrstvo za zunanje zadeve in FDV Univerze v Ljubljani, urednik zbirke je dr. Andraž Zidar).
Knjiga O pravu vojne in miru (izšla je leta 1625) velja za eno najvplivnejših besedil svetovne pravne, filozofske in politične misli. V knjigi so zasnovana načela naravnega prava, pravične vojne in mirnega reševanja sporov, ideje, ki še danes zaznamujejo mednarodne odnose in pravni red.
Vabljeni k ogledu posnetka okrogle mize.
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.