Gimnazijci v sodni dvorani

Dijake obeh gimnazij je nagovorila tudi podpredsednica Vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok, ki je med drugim dejala, da je prav v tej razpravni dvorani začela svojo poklicno pot, in sicer kot tožilka. Spregovorila je tudi o tem, kaj se ji zdi najpomembnejše pri opravljanju sodniške funkcije.

Vodja Službe za odnose z javnostmi na Vrhovnem sodišču mag. Jaša Vrabec je na kratko orisal sodni sistem v Sloveniji, ki obsega različna sodišča, pojasnil je ključne razlike med njimi, vključno z njihovimi pristojnostmi in vlogo.

Igrana glavna obravnava v kazenski zadevi zoper 22-letnega A. A.

Nato se je za dijake Gimnazije Želimlje (6. novembra) začela kazenska obravnava pod budnim očesom višjega sodnika v Ljubljani Borisa G. Hrovata, ki jim je uvodoma na kratko predstavil potek kazenskega postopka ter vlogo različnih udeležencev v njem. Nekateri dijaki so zavzeli mesta udeležencev v sodni dvorani, preostali pa so bili javnost ter poslušali predstavitev obtožnice in opisa storitve kaznivega dejanja ter zagovor obdolženca, spremljali izvajanje dokazov (npr. zaslišanje prič in branje listinskih dokazov) ter odločitev sodnika o tem, ali je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje, ali je zanj kazensko odgovoren in o kazenski sankciji. V fiktivni kazenski zadevi zoper 22-letnega A. A., ki se mu je očitala storitev kaznivega dejanja predrzne tatvine, so tudi dijaki z dvigom rok odločili, da je bila tožilska stran prepričljivejša ter obtoženega A. A. spoznali za krivega.

Dijaki Gimnazije Vič pa so naslednji dan, tj. 7. novembra, pod budnim očesom vrhovne sodnice Maje Baškovič prav tako “zavzeli” sodno dvorano ter prevzeli vloge strank v postopku, tj. sodnikov, tožilstva, obrambe ter tudi obtoženca, oškodovanke in prič, predstavili obtožnico, izvajali dokaze, podali zaključne besede ter v sodelovanju z javnostjo, ki so jo predstavljali njihovi sošolci, odločili o krivdi obtoženega. Menili so, da ni dovolj dokazov, da bi obtoženca prepoznali za krivega, zato so ga oprostili. “Vaša obrazložitev je bila odlična,” je komentirala vrhovna sodnica.

Po koncu simulacije sta višji sodnik Boris G. Horvat in vrhovna sodnica Maja Baškovič mladim odgovarjala na različna vprašanja, povezana z vodenjem sodnih postopkov in delovanjem sodstva. Povprašali so, kdaj sodišče odredi pripor, zanimal jih je institut sporazuma o priznanju krivde, kdaj sodba postane pravnomočna, kako se zadeve dodeljujejo sodnikom ter koliko obravnav imajo vsak teden. Dijake je zanimalo tudi področje pričanja – ali so se priče dolžne odzvati na vabilo sodišča in govoriti resnico ter kakšni so ukrepi, če sodišče ugotovi, da tega ne storijo.

Vrhovno sodišče RS simulacije glavne obravnave organizira v okviru projekta približevanja sodstva mladim, da bi jih na podlagi igranih primerov resničnega dogajanja na sodišču seznanili z delovanjem sodstva, predstavili delo sodnikov ter različne vrste sodnih postopkov. S tem želimo pri mladih vzbuditi zanimanje za delovanje države in njenih podsistemov ter jih spodbuditi k aktivnemu vključevanju v razprave o pravni državi.

V okviru projekta približevanja sodstva mladim bomo tudi v šolskem letu 2025/26 na Vrhovnem sodišču gostili različne skupine učencev, dijakov ter domačih in tujih študentov.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.