V poročilu Evropske komisije zaznan dvig zaupanja v neodvisnost slovenskega sodstva
09.07.2025 / Vrhovno sodišče
Slovenski sodni sistem je tudi v lanskem letu deloval učinkovito, čeprav so sodišča rešila nekoliko manj zadev kot v letu pred tem. Zaradi ukrepov, ki jih je sprejelo Vrhovno sodišče RS, pa se je po drugi strani vseeno povečalo število rešenih zadev, ugotavlja Poročilo Evropske komisije o vladavini prava 2025. Zelo spodbuden je tudi podatek, da se je ocena o stopnji zaznane neodvisnosti sodišč in sodnikov v Sloveniji tako med splošno javnostjo kot med podjetji dvignila in je na najvišji ravni od začetka merjenja.
Kot namreč navaja poročilo Evropske komisije, je med splošno javnostjo kar 56 odstotkov vprašanih ocenilo, da je stopnja neodvisnosti sodišč in sodnikov dokaj ali zelo dobra, medtem ko je pri podjetjih ta delež znašal 55 odstotkov. Prav ta podatek še posebej izstopa, saj predstavlja največji premik naprej. Slovenija je namreč pri zaupanju podjetij v neodvisnost sodstva napredovala z 21. mesta na 13. mesto v Evropski uniji.
Po podatkih poročila Evropske komisije so sicer slovenska sodišča v letu 2024 v reševanje prejela za štiri odstotke več zadev kot v letu pred tem. Čeprav so tudi rešila za štiri odstotke več zadev kot leta 2023, pa se je vseeno število nerešenih zadev v lanskem letu povečalo za tri odstotke. Podatki tudi kažejo, da se je v letu 2024 skrajšalo trajanje postopkov v kazenskih zadevah, na področju gospodarskih sporov je ostalo približno enako, medtem ko se je v civilnih zadevah nekoliko podaljšalo. Glede na leto 2023 se je za sedem odstotkov povečalo število novih upravnih sporov. Kljub temu, da je bilo lani na tem področju rešenih za sedem odstotkov več zadev kot leto pred tem, pa se je za šest odstotkov povišalo število nerešenih zadev. Ne glede na to se je povprečni čas reševanja zadev na področju upravnih sporov skrajšal za mesec dni.
V zvezi z učinkovitostjo slovenskih sodišč poročilo Evropske komisije posebej izpostavlja ukrepe Vrhovnega sodišča, namenjene temu, da bi število rešenih zadev na sodiščih ostalo vsaj na ravni preteklih let. Ti ukrepi med drugim vključujejo prenašanje zadev na manj obremenjena sodišča, poenotenje vpisovanja zadev na vseh sodiščih, možnost uvedbe ponderiranja zadev, dodatne sodnike in pomoč med sodišči. Vrhovno sodišče je za vsa sodišča določilo tudi ambiciozne časovne okvire reševanja zadev, da bi jih spodbudilo k njihovemu učinkovitejšemu reševanju; razvija pa tudi enotna merila za kakovost dela sodišč, ki zajemajo ukrepe za upravljanje sodišč in dobre prakse. V letu 2024 so bili časovni okviri za nekatere postopke že v celoti izpolnjeni, zlasti na pritožbenih sodiščih splošne pristojnosti in v socialnih sporih.
Poročilo o vladavini prava tudi izpostavlja, da popoln prehod na elektronsko komunikacijo v upravnih, civilnih in gospodarskih zadevah še naprej predstavlja prednostno nalogo Vrhovnega sodišča. Med prednostne naloge sodi tudi uvedba elektronske komunikacije v kazenskih zadevah, v zvezi s katerimi so načrtovana pilotna preizkušanja. Že dolgo je sicer omogočeno elektronsko poslovanje na izvršilnem in zemljiškoknjižnem področju, pa tudi v postopkih zaradi insolventnosti; zadnja leta pa se v elektronski obliki izvajajo tudi sodne dražbe.
Poleg tega so v poročilu omenjene še načrtovane spremembe glede umika imenovanja sodnikov iz pristojnosti Državnega zbora. V zvezi s spremembami sodniške zakonodaje pa je posebej izpostavljen predlog o uvedbi enovitega prvostopenjskega sodnika, ki bi po prepričanju Vrhovnega sodišča prispeval k večji učinkovitosti sodišč in bolj enakomerni obremenitvi sodnikov.
Medtem ko je bilo v lanskem poročilu Evropske komisije o vladavini prava podrobno povzeto tudi dogajanje okoli urejanja plačne problematike za sodnike, pa letošnje poročilo ugotavlja, da je bilo lansko priporočilo za povečanje plač sodnikov in državnih tožilcev v skladu z evropskimi standardi glede virov in plačil v pravosodju v celoti upoštevano.
Poročilo Evropske komisije o vladavini prava 2025 - Slovenija (slovenska različica)
Vir (spletna stran Evropske komisije)
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.