Sodstvo se vse bolj odpira javnosti in digitalizira

Sodstvo je tudi v letu 2024 uspešno izvajalo svoje ustavno in zakonsko določene naloge, v oceni uspešnosti izvajanja sodne oblasti v lanskem letu ugotavlja predsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Miodrag Đorđević, ob čemer izpostavlja, da so sodišča kljub povečanju števila prejetih zadev in pomanjkanju podpornega osebja poslovala stabilno. Posamezna sodišča že dosegajo časovne standarde trajanja postopkov, medtem ko bo na nekaterih treba uvesti dodatne ukrepe za hitrejše reševanje zadev. Na splošno je mogoče oceniti, da je bilo poslovanje slovenskega sodstva v letu 2024 primerljivo tudi v mednarodnem okviru, izpostavlja predsednik Đorđević, ki ob tem vseeno opozarja, da so zaradi premajhnega števila sodnega osebja na nekaterih sodiščih težave z izvajanjem sodne oblasti.

V okviru pospešene digitalizacije so v letu 2024 sodišča pričela z uporabo lastne aplikacije Tipko za pretvorbo govora v besedilo, ki v pomembni meri prispeva k razbremenitvi sodnega osebja, po drugi strani pa je bilo strankam omogočeno elektronsko vlaganje še v nekaterih sodnih postopkih, poudarja predsednik Vrhovnega sodišča. Posebna pozornost sodstva je bila v letu 2024 namenjena poslovanju v družinskopravnih postopkih in postopkih po Zakonu o duševnem zdravju, v katerih se s sodiščem srečujejo najranljivejše skupine ljudi. Sodišča, tudi Vrhovno sodišče, pa so nadaljevala z izvajanjem dnevov odprtih vrat in drugimi aktivnosti, s katerimi je bilo predvsem mladim predstavljeno delovanje sodišč in sodstva. Vrhovno sodišče je dodatno okrepilo delovanje na področju mednarodnega strokovnega sodelovanja.

Poleg tega je lani prišlo do delne realizacije v letu 2023 ugotovljene neustavnosti in delne odprave protiustavnega položaja na področju materialne neodvisnosti sodnikov, v oceni uspešnosti izvajanja sodne oblasti v lanskem letu še izpostavlja predsednik Đorđević. Ob tem dodaja, da si je vodstvo Vrhovnega sodišča (v sodelovanju s Sodnim svetom in Slovenskim sodniškim društvom) ves čas prizadevalo za ureditev tega vprašanja. Med pozitivnimi premiki izpostavlja tudi sprejem nove sodniške zakonodaje, ki je vse bližje in ki prinaša rešitve, za katere si sodstvo prizadeva že leta, med drugim uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika in ene vrste prvostopenjskih sodišč. Po drugi strani pa opozarja, da sodstvo tako zaradi zaposlenih kot strank sodnih postopkov utemeljeno pričakuje ustrezne prostore za svoje delo. In v zvezi s tem nadaljevanje projekta izgradnje nove sodne stavbe v Ljubljani, saj je to edini način za rešitev prostorske problematike sodišč v glavnem mestu.

Lani je bilo na spletnem portalu Sodne prakse objavljenih več kot 7.900 sodb

Podrobnejši vpogled v delo slovenskega sodstva prinašajo tudi zanimivi številčni podatki, ki kažejo, da so sodišča v letu 2024 rešila 825.000 zadev in opravila 61.000 narokov. Tudi lani, ko je sodniško funkcijo opravljalo 853 sodnic in sodnikov (leta 2023 jih je bilo 861), se je nadaljeval trend zmanjševanja števila sodnikov na 100.000 prebivalcev. Na spletnem portalu Sodne prakse je bilo lani objavljenih več kot 7.900 sodnih odločb, Vrhovno sodišče pa je v postopkih strokovnega in medresorskega usklajevanja pripravilo odzive na več kot 60 zakonodajnih predlogov. Na uradnih spletnih straneh slovenskega sodstva je bilo zabeleženih več kot 1,1 milijona obiskov, Vrhovno sodišče pa je bilo ob tem aktivno tudi na različnih družbenih omrežjih. V letu 2024 je bilo že 99 odstotkov vseh dražb v sodnih izvršilnih postopkih izvedenih v elektronski obliki.

Pri tem pa podatki kažejo, da se v letu 2024 ni nadaljeval trend zmanjševanja števila prejetih zadev iz preteklih let, saj so sodišča prejela za pet odstotkov več pomembnejših zadev kot leto pred tem. Zabeleženih je več kot 115.000 prejetih pomembnejših zadev, medtem ko so jih sodišča rešila več kot 111.000, kar pomeni, da je bilo obvladovanje teh zadev 97-odstotno. Povprečni čas rešitve za pomembnejše zadeve je v letu 2024 znašal 8,5 meseca. Med pomembnejše zadeve denimo spada odločanje v pravdah, gospodarskih, delovnih in socialnih ter upravnih sporih, družinskopravne zadeve, insolvenčne zadeve in kazensko sojenje.

V letu 2024 se je ponovno povečalo tudi število prejetih ostalih zadev, saj so sodišča prejela za štiri odstotke več zadev kot leto pred tem, obvladovanje teh zadev pa je bilo več kot 100-odstotno. Sodišča tako obvladujejo število prejetih ostalih zadev in jih rešujejo hitro, saj je povprečni čas rešitve teh zadev lani znašal 23 dni. Sodstvo je v zvezi s temi zadevami (med katere denimo sodijo izvršba in zavarovanje, zemljiška knjiga, sodni register, izdaja plačilnih nalogov, pa tudi odločanje o brezplačni pravni pomoči) v preteklosti že izvedlo uspešne reforme na področju informatizacije in organizacije delovnega procesa.

 

Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč 2024

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.