Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije
Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije

sodni postopki

Vrhovno sodišče zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti v zadevi nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril v zdravstvu

07.04.2023 / Vrhovno sodišče

Na sliki je generični prikaz odločbe z logotipom Sodstva.

Vrhovno sodišče je zavrnilo vse štiri zahteve za varstvo zakonitosti v zadevi, ki se nanaša na kaznivi dejanji nedovoljenega sprejemanja in nedovoljenega dajanja daril v zdravstvu. Po presoji Vrhovnega sodišča RS v obravnavani zadevi niso bile podane zatrjevane kršitve kazenskega zakona in bistvene ali druge kršitve določb kazenskega postopka, ki bi vplivale na zakonitost sodne odločbe, niti kršitve ustavnih in konvencijskih pravic obsojencev, zato je vse štiri zahteve zavrnilo kot neutemeljene.

Vrhovno sodišče je o zahtevah za varstvo zakonitosti, ki so jih zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani iz januarja 2022 in v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani iz februarja 2021 vložili zagovorniki vseh štirih obsojenih, odločalo na seji senata, ki je bila 20. marca. Obsojeni so bili sicer pred tem s pravnomočno sodbo spoznani za krive kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril po drugem v zvezi s prvim odstavkom 241. člena Kazenskega zakonika oziroma v enem primeru za krivega kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril po drugem odstavku 242. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika.

Vrhovno sodišče je presodilo, da v zahtevah zatrjevane kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka in druge kršitve določb kazenskega postopka, ki bi vplivale na zakonitost sodne odločbe, v obravnavani zadevi niso podane, prav tako pa niso podane kršitve ustavnih in konvencijskih pravic obsojencev. Ob tem je Vrhovno sodišče RS ocenilo še, da so bile zahteve deloma vložene tudi v nasprotju z določbami Zakona o kazenskem postopku (drugi odstavek 420. člena ZKP), ki določa, da zahteve ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Vrhovno sodišče je v tej zadevi odločalo v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki in sodnici Barbara Zobec kot predsednica ter Mitja Kozamernik, Marjeta Švab Širok, mag. Aleksander Karakaš in Franc Seljak kot člani. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

 

Sodba I Ips 11063/2016

 

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.