Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije
Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije

sodni postopki

Spremenjena sodna praksa pri izdaji začasnih odredb v upravnih sporih

20.07.2022 / Vrhovno sodišče

Na sliki je generični prikaz odločbe z logotipom Sodstva.

Vrhovno sodišče RS je nadgradilo in deloma spremenilo sodno prakso pri razlagi postopka in pogojev za izdajo začasnih odredb, s katerimi sodišče do pravnomočne odločitve v upravnem sporu zavaruje pravni položaj stranke pred posegi nosilcev oblasti.

V zvezi z odločanjem glede izdaje začasne odredbe je zaradi spremenjenega razmerja med ureditvijo upravnega spora in uporabo pravdnega postopka vrhovno sodišče spremenilo določena že sprejeta stališča v dosedanji sodni praksi. Poudarilo je, da je tudi odločanje o izdaji začasne odredbe v upravnem sporu po svoji vsebini odločanje o sporu med tožečo in toženo stranko. Sodišče tako pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki utemeljuje izdajo začasne odredbe, predlagatelju ne sme nalagati večjega procesnega bremena kot toženi stranki, v postopku odločanja pa mora skladno z zakonom strankam zagotoviti ustrezno materialno procesno vodstvo. Bistveno je, da se predlagatelju začasne odredbe omogoči, da s svojimi navedbami in dokazi ustrezno vsebinsko pojasni nastanek težko popravljive škode, če sodišče meni, da te zakonske zahteve ni izpolnil. Navedeno je sodišče dolžno zagotoviti tudi toženi stranki in drugim strankam upravnega spora, ki so dolžni ustrezno utemeljiti javni interes oziroma druge interese, ki bi lahko bili nesorazmerno ogroženi z izdajo začasne odredbe.

Z navedenim je Vrhovno sodišče RS pomembno prispevalo k povečanju učinkovitosti sodnega varstva, saj je možnost izdaje začasne odredbe zaradi zakonske ureditve, ki ne predvideva suspenzivnega učinka izpodbojne tožbe v upravnem sporu, nujna za zagotovitev ustavne pravice na tem pravnem področju.

Vrhovno sodišče je presodilo tudi, da je treba na podlagi razvoja spoznanj pravne teorije in prakse na novih izhodiščih opredeliti pravni standard težko popravljive škode na področju davčnega prava. Gre za škodo, ki je razvidna v izgubi sredstev, s katerimi bi sicer tožnik razpolagal, če mu ne bi bila odvzeta na podlagi nepravnomočno rešenega postopka.

Težko popravljivost škode pa je mogoče utemeljevati predvsem s posledicami, ki tožnika prizadenejo, ker denarnih sredstev, ki bi jih potreboval za plačilo nepravnomočno naložene davčne obveznosti, nima. Te posledice so lahko na primer težko popravljive, če bi zaradi prisilne izvršitve davčne obveznosti iz izpodbijane davčne odločbe tožniku bilo poseženo v sredstva, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih zakonskih obveznostih oziroma v sredstva, potrebna za uresničevanje drugih bistvenih vidikov tožnikovega življenja in dela.

Za težko popravljivo posledico v smislu zakona šteje tudi okoliščina, da bi moral tožnik za pridobitev denarnih sredstev za plačilo davčne obveznosti poseči v svoje siceršnje premoženje, ki ga za svoje življenje in delo nujno potrebuje, ali pa bi v to premoženje moral poseči na način, ki bi mu sam po sebi povzročil težko popravljivo škodo. Za pravne osebe oziroma gospodarske subjekte pa je težka popravljivost škode podana npr. že s tem, da ne more uresničiti svojih poslovnih načrtov oziroma izpolniti že dogovorjenih pogodbenih obveznosti, kar pomembno posega v njeno poslovanje (npr. nabava osnovnih in obratovalnih sredstev, plačilo surovin, novih investicij). S takšno razlago je Vrhovno sodišče RS odstopilo od stališča, da je treba materialno škodo vselej šteti za popravljivo, kar se je uporabljalo v dosedanji sodni praksi.

V konkretnem sodnem postopku je Vrhovno sodišče RS odločalo o pritožbi, vezani na odložitev izvršitve odločbe Finančne uprave RS. Ker je pritožnik izkazal, da mu bo s takojšnjo izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala škoda, ki bo težka popravljiva, tožena stranka pa ni izkazala, da bo z začasnim zadržanjem prisilne izvršitve nesorazmerno prizadeta javna korist, je vrhovno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo na način, da se izvršitev odmerne odločbe tožene stranke začasno odloži. To pomeni, da na podlagi te odločbe ni mogoče izdati novih sklepov o izvršbi niti izvajati nadaljnjih izvršilnih dejanj na podlagi že izdanega sklepa o izvršbi.

 

Sklep I Up 109/2022

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.