sodni postopki

Vrhovno sodišče potrdilo prvostopenjsko odločbo v zadevi Cpg 2/2018

19.03.2018 / Vrhovno sodišče

Vrhovno sodišče je v t.i. zadevi „Lex Agrokor“ zavrnilo pritožbi koncerna Agrokor kot predlagatelja postopka in Republike Slovenije kot druge nasprotne udeleženke zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Vrhovno sodišče je na seji dne 14. 3. 2018 zavrnilo pritožbo koncerna Agrokor, ki je predlagalo priznanje tujega postopka izredne uprave v Republiki Sloveniji, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ljubljansko okrožno sodišče je odločilo, da postopek izredne uprave nad družbo Agrokor, d. d., ki je predmet zahteve za priznanje, nima značilnosti tujega postopka zaradi insolventnosti in da ne gre za postopek, ki bi se vodil za račun vseh upnikov dolžnika. Poleg tega je zaključilo, da bi bilo priznanje postopka izredne uprave po ZPIUTD (Zakon o postupku izvanredne uprave u trgovačkim društvima od sistemskog značaja za Republiku Hrvatsku) v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.

Kot je v odločbi o pritožbah navedlo Vrhovno sodišče, bi ena od zakonskih posledic morebitnega priznanja postopka nad koncernom Agrokor bila, da proti družbi Agrokor, d.d., ter z njo povezanimi ali od nje odvisnimi družbami ne bi bilo dovoljeno začeti postopka izvršbe ali zavarovanja, medtem ko bi se postopki, ki že potekajo, prekinili.

Ključni razlog sodišča prve stopnje za zavrnitev priznanja tujega postopka izredne uprave, ki ga je potrdilo Vrhovno sodišče, je da v takem postopku zaradi materialne konsolidacije (t.j. obravnavanja premoženja in obveznosti dveh ali več družb, članic skupine, kot ene premoženjske mase) ni zagotovljeno spoštovanje načela enakega obravnavanja upnikov, ki je eno od temeljnih načel insolvenčnih postopkov. Poleg tega postopek izredne uprave škoduje gotovosti in uveljavljanju stvarnih pravic za zavarovanje terjatev kot podlagi za ločitveno pravico, omogoča pa tudi razširitev postopka na solventne članice skupine.

Vrhovno sodišče je poudarilo, da je lahko predmet priznanja tuje odločbe, kar pomeni priznanje njenih pravnih učinkov na območju Republike Slovenije, le takšna odločba ali postopek, ki ustreza temeljnim pravnim načelom postopkov zaradi insolventnosti po slovenski zakonodaji. S priznanjem tujega postopka izredne uprave, v katerem ni zagotovljeno spoštovanje načela enakega obravnavanja upnikov (po katerem je vse upnike, ki so v razmerju do dolžnika v enakem položaju, treba obravnavati enako), bi bil namreč prizadet javni interes Republike Slovenije.

Postopek izredne uprave je po stališču Vrhovnega sodišča podrejen interesu države (izredni upravitelj, ki vodi poslovanje dolžnika, je bil imenovan na predlog Vlade Republike Hrvaške) in ne zaščiti interesov upnikov, saj jim ne zagotavlja enakega obravnavanja in enakega poplačila.

Vrhovno sodišče se v zvezi s tem ni spustilo v presojo skladnosti ZPIUTD z javnim redom Republike Hrvaške, saj vsaka država načeloma sama odloča, katere vrednote so zanjo v okviru nacionalnega javnega reda temeljnega pomena. Vendar pa je v okviru nacionalnega javnega reda treba upoštevati tudi evropski javni red. Republiki Slovenija in Hrvaška sta sicer obe članici evropskega pravnega prostora, vendar pa je stvar vsake od njiju, da na svojem območju določi vrste insolvenčnih postopkov ter pogoje za njihov začetek, vodenje in zaključek, ki so potem lahko predmet priznanja v drugih državah, kakor tudi, da določi interese, za katere učinkujejo pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki jih varuje. Republika Slovenija se je tako med drugim odločila za varovanje interesov upnikov, njihovega enakopravnega obravnavanja, kar je tudi temeljna vrednota evropskega (insolvenčnega) javnega reda, zaradi česar zavrnitev priznanja tujega postopka izredne uprave temu redu ne nasprotuje.

Pri tem je Vrhovno sodišče ugotovilo, da priznanje hrvaškega postopka izredne uprave v Združenem kraljestvu za ta postopek ni pomembno.

Vrhovno sodišče je v odločbi prav tako potrdilo, da Republike Slovenija kot drugi nasprotni udeleženec v postopku nima pravnega interesa bodisi po insolvenčnem zakonu bodisi po Zakonu o nepravdnem postopku.

PRILOGA: odločba Cpg 2/2018

OPOZORILO: Povzetek odločbe ne predstavlja zavezujočega dokumenta. Namenjen je zgolj enostavnejši predstavitvi razlogov sodne odločbe, ki je priložena. Sodišče skladno s 13. členom Sodnega reda podaja obvestilo javnosti, ko je odločitev v postopku vročanja, ker je ocenilo, da gre za zadevo širšega javnega pomena, ki ima posebno odmevnost.