zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Na naših spletnih straneh uporabljamo naslednje vrste piškotkov:
  • Sejni piškotki (sodisce_utf8): služijo za shranjevanje začasnih informacij.
  • Google Analytics (__utma, __utmb, __utmc, __utmz, __utmv):služijo za anonimno zbiranje podatkov in poročanje o uporabi spletišča brez prepoznavanja posameznih obiskovalcev.
  • hideECLI : piškotek beleži, ali se pri dokumentih sodne prakse prikazuje identifikator ECLI.
  • __stid, __uset: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, ki doda možnost uporabe družbenih omrežij.
  • UID, UIDR: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, in so povezani s scorecardresearch.com ki meri število uporabnikov sharethis.com vtičnika.
  • important-automatic, important-stuff-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikaza pomembnih sporočil.
  • help-show: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja pomoči.
  • system-messages-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja sistemskim obvestil.
  • YouTube (PREF, VISITOR_INFO1_LIVE, YSC,..): služjo za beleženje stastisike ogledov, za sledenje preferenc uporabnikov in za razvrščanje oglasov povezanih z YouTube posnetki.
  • Google prevodi (PREF): služjo za beleženje, kako se vtičnik uporablja.


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Izjava Vrhovnega sodišča v zvezi z zadevo Vaskrsić

datum: 13.03.2012
vir: Vrhovno sodišče

Zaradi velikega zanimanja javnosti, težkih posledic za dolžnika, napadov na sodnico ter interesa vseh strani, da se razjasnijo dejstva glede poteka izvršilnih postopkov in dražbe nepremičnin zoper Zorana Vaskrsića, je podpredsednica Vrhovnega sodišča RS, mag. Nina Betetto, zaradi vprašanj, vezanih na uporabo zakona, odredila službeni nadzor.

 

V zvezi s tem je treba poudariti, da ta ne bo zajemal pravilnosti uporabe procesne in materialne zakonodaje, ki je bila že večkrat preizkušena v postopku s pravnimi sredstvi. Prav tako je Ustavno sodišče RS 5. 3. 2012 sprejelo odločitev, da ustavne pritožbe, ki jo je v juliju 2011 preko odvetniške pisarne Čeferin vložil dolžnik, ne sprejme v obravnavo.

Cilj sodnega varstva v izvršilnem postopku ni odločanje o spornih pravicah, temveč prisilna izvršitev dajatvenih zahtevkov, za katere že obstaja pravnomočna odločba ali druga izvršljiva listina. V izvršilnem postopku je sodišče vezano na predloge upnika, ki odreja predmet in sredstvo izvršbe, torej tudi prodajo nepremičnine. Zaradi varstva dolžnika pa zakon določa, da lahko sodišče na dolžnikov predlog določi za izvršbo drugo primerno sredstvo za izvršbo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik.

Vrhovno sodišče je na lastno iniciativo že izvedlo preliminarno analizo izvršb na podlagi verodostojne listine za obdobje od 1. 1. 2008 do 1. 3. 2012. Ugotavljalo je, v kolikšnem številu primerov je bila izvršba predlagana za dolg do 100 EUR (in dodatno do 1000 EUR), in podatke primerjalo s podatki o številu prodanih nepremičnin na dražbi. V tem obdobju je bilo vloženih okoli 800.000 različnih predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki pomenijo glavnino izvršilnih postopkov. Samo v letu 2010 je bilo vloženih 213.549 predlogov na podlagi 876.012 različnih verodostojnih listin v skupnem znesku vseh izterjevanih obveznosti v višini 1,2 milijarde EUR (1.215.870.990,49 EUR), oziroma povprečno 1.387,96 EUR na VL in 5.693,64 EUR na vložen predlog (opomba: z enim predlogom se lahko uveljavlja več VL).(*podatki so bili popravljeni 13. 6. 2012 - glej spodaj)

Iz analize izhaja, da je bila za zneske do 100 EUR v obdobju več kot štirih let izvršba s prodajo nepremičnine (kot enega izmed sredstev izvršbe) predlagana v 574 primerih, do dejanske prodaje pa je prišlo le v enem primeru, in še to ob združitvi večjega števila različnih izvršilnih predlogov zaradi izterjave dolga, ki je v skupnem znesku presegal 20.000 EUR. Kot zanimivost - do izvršbe s prodajo nepremičnine je prišlo v zadevi zaradi izterjave preživnine, tako izvršilno sredstvo pa je predlagal preživninski upravičenec. Predlogov za zneske do 1.000 EUR je bilo v tem obdobju 6.663, do izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine pa je prišlo v 31 primerih. Vrednosti nepremičnin v teh primerih se še analizirajo, iz javno objavljenih razporedov dražb (na strani http://www.sodisce.si/sodni_postopki/javne_obravnave/drazbe/) pa je razvidno, da gre v številnih primerih tudi za nizko ocenjene nepremičnine.

Število razpisanih dražb nepremičnin v zadnjih letih narašča, manjša pa se delež na njih prodanih nepremičnin, kar, upoštevajoč umik predlogov za izvršbo v teh zadevah, omogoča sklepanje, da do prodaje nepremičnine ne pride, ker dolžniki najdejo način poplačila dolga še pred prodajo. Upniki tovrstno sredstvo izvršbe torej predlagajo predvsem kot učinkovitejši način pritiska na dolžnika oziroma neplačnika. Nepremičnine v številnih primerih pomenijo edino oprijemljivo premoženje, s katerim dolžnik razpolaga, zato je izvršba s prodajo nepremičnine, oziroma predvsem grožnja z njo, učinkovito sredstvo za prisilo dolžnika k poravnavi dolga.

Konkreten primer se v luči tovrstnih podatkov zdi izjema, do sedaj znana dejstva pa napeljujejo na sklep, da je bila prodaja nepremičnine posledica neaktivnega ravnanja sicer plačilno sposobnega dolžnika. Posledice prodaje nepremičnine so za dolžnika hude, vendar sodna veja oblasti ne sprejema zakonov. Alternativa sedanji ureditvi bi bil zakonsko določeni minimalni prag denarne terjatve kot pogoj za nepremičninsko izvršbo, kar je bilo Ministrstvu za pravosodje predlagano že ob spreminjanju izvršilne zakonodaje v okviru twinning projekta v letu 2006, vendar je bil ta predlog zavrnjen zaradi ocene, da v tem primeru številni dolgovi ne bi bili izterjani.

Sklep vlade, ki, kot izhaja iz navedb medijev, razmišlja o morebitni reviziji tovrstnih primerov, v sistemu delitve oblasti nima pravne podlage in ga je mogoče razumeti kot napad na institucionalno neodvisnost sodstva.

Sodstvo pričakuje, da se bo vlada v svojem mandatu zavzemala za krepitev plačilne discipline in spodbujala spoštovanje odločitev, sprejetih v sodnih postopkih.

Vrhovno sodišče ocenjuje, da je bila konkretna zgodba v medijih v začetku predstavljena na zavajajoč in izrazito enostranski način ter brez ustreznega upoštevanja pojasnil sodišča, kar se zdi etično problematično tako s strani odvetnikov kot tudi nekaterih medijev ter neupravičeno vpliva na objektivno dojemanje sodnih postopkov ter zaupanje v načela in institucije pravne države. V zvezi s tem bo Vrhovno sodišče v najkrajšem času organiziralo strokovni posvet.

 


* POPRAVEK (13. 6. 2012): Zaradi ugotovljene računske napake so bila popravljena povprečja zneskov za posamezno uveljavljano verdostojno listino oziroma predlog. Podatki o številu predlogov in listin ter skupnem znesku uveljavljanih terjatev so pravilni, izračun povprečja pa je bil napačen, saj je bila pri računanju po pomoti izpuščena zadnja številka in decimalke v znesku 1.215.870.990,49 EUR. Namesto 138,57 EUR za povprečno VL je tako pravilen znesek 1.387,96 EUR, namesto 568,47 EUR za povprečen predlog pa 5.693,64 EUR.

Nepoznavanje prava škoduje.
Ignorantia iuris nocet.