Sodišča se pripravljajo na sodno reformo

Sodna reforma spreminja organizacijo okrajnih in okrožnih sodišč. Gre za eno večjih organizacijskih sprememb v slovenskem sodstvu, saj zajema 44 okrajnih in 11 okrožnih sodišč, na katerih je zaposlenih približno 3500 sodnikov in sodnega osebja.

Na sodiščih že potekajo priprave na začetek uporabe nove ureditve. Izvesti je treba številne kadrovske, organizacijske, prostorske in informacijske prilagoditve, da bo prehod na novo ureditev potekal čim bolj tekoče.

Sodišča ostajajo dostopna na dosedanjih lokacijah

Z novo ureditvijo se spreminja organizacija sodišč, ne pa njihova dostopnost za stranke. Dosedanja okrajna sodišča bodo namreč kot zunanji oddelki vključena v organizacijo okrožnih sodišč.

Za stranke je pomembno predvsem to, da bodo sodišča še naprej poslovala na dosedanjih lokacijah. Tudi po 1. januarju 2027 bodo na teh lokacijah potekali sodni postopki, stranke pa bodo tam še naprej lahko vlagale svoja pisanja.

Že začeti sodni postopki se bodo dokončali na lokaciji, kjer so bili začeti

Sodni postopki, začeti pred 1. januarjem 2027, se bodo nadaljevali in dokončali na lokaciji, kjer so bili začeti.

Reorganizacija ne bo razlog za zamenjavo sodnika. Sodniki bodo zadeve, ki jih že rešujejo, tudi dokončali. Do zamenjave sodnika bo lahko prišlo iz enakih razlogov kot že do sedaj, na primer zaradi upokojitve, odhoda ali drugih okoliščin, ko je treba zagotoviti nadaljevanje sojenja in sojenje v razumnem roku.

Nove zadeve se bodo razporejale znotraj sodnega okrožja

Pomembna sprememba bo veljala za nove zadeve po začetku uporabe reforme. Te ne bodo več organizacijsko vezane na posamezno okrajno sodišče tako kot doslej, temveč na okrožno sodišče kot celoto.

To bo omogočilo, da se delo znotraj posameznega sodnega okrožja glede na pravno področje bolj enakomerno razporedi med sodniki okrožja. Namen takšne ureditve je zmanjševanje razlik v obremenjenosti ter učinkovitejše in hitrejše reševanje zadev.

Za stranko to lahko v posameznem primeru pomeni, da bo na obravnavo vabljena na drugo lokacijo znotraj sodnega okrožja. O kraju in času obravnave bo, tako kot doslej, obveščena z vabilom sodišča.

Nova ureditev torej ohranja dostopnost sodišč na sedanjih lokacijah, hkrati pa omogoča večjo prožnost pri organizaciji dela znotraj posameznega sodnega okrožja.

Vsi prvostopenjski sodniki bodo okrožni sodniki

Pomemben del reforme je tudi uvedba enotnega prvostopenjskega sodnika. Po 1. januarju 2027 ne bo več razlike med okrajnimi in okrožnimi sodniki, temveč bodo vsi sodniki na prvi stopnji imeli naziv okrožnega sodnika.

S tem se bodo povečale možnosti za razporejanje sodnikov in dela znotraj posameznega sodnega okrožja. Širši krog sodnikov bo lahko glede na področje, na katerem delajo, sodeloval pri reševanju novih zadev, kar naj bi prispevalo k bolj enakomerni obremenitvi in učinkovitejšemu poslovanju sodišč.

Priprave na novo ureditev potekajo

Zavedamo se, da tako obsežna sprememba odpira številna vprašanja. Zato je na spletnih straneh slovenskih sodišč na voljo spletna stran, na kateri bodo zbrane informacije o novi ureditvi, odgovori na najpogostejša vprašanja ter pregled sodnih enot in področij dela po začetku uporabe reforme.

Ne glede na reformo v ospredju ostajajo zagotovitev nemotenega dela sodišč, varstvo pravic strank in reševanje sodnih zadev v razumnem roku. Učinke reforme bomo skrbno spremljali in izkušnje iz prakse upoštevali pri nadaljnji organizaciji dela.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.