zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Na naših spletnih straneh uporabljamo naslednje vrste piškotkov:
  • Sejni piškotki (sodisce_utf8): služijo za shranjevanje začasnih informacij.
  • Google Analytics (__utma, __utmb, __utmc, __utmz, __utmv):služijo za anonimno zbiranje podatkov in poročanje o uporabi spletišča brez prepoznavanja posameznih obiskovalcev.
  • hideECLI : piškotek beleži, ali se pri dokumentih sodne prakse prikazuje identifikator ECLI.
  • __stid, __uset: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, ki doda možnost uporabe družbenih omrežij.
  • UID, UIDR: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, in so povezani s scorecardresearch.com ki meri število uporabnikov sharethis.com vtičnika.
  • important-automatic, important-stuff-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikaza pomembnih sporočil.
  • help-show: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja pomoči.
  • system-messages-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja sistemskim obvestil.
  • YouTube (PREF, VISITOR_INFO1_LIVE, YSC,..): služjo za beleženje stastisike ogledov, za sledenje preferenc uporabnikov in za razvrščanje oglasov povezanih z YouTube posnetki.
  • Google prevodi (PREF): služjo za beleženje, kako se vtičnik uporablja.


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Pogovor s predstavniki Evropske komisije o stanju vladavine prava v Sloveniji

datum: 14.04.2021
vir: Vrhovno sodišče

Predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič je včeraj opravil intenziven in poglobljen pogovor s predstavniki Evropske komisije v zvezi s pripravo drugega letnega poročila o stanju vladavine prava v državah članicah EU (2021 Rule of Law Report), ki bo izšlo julija. Pozornost sogovornikov je bila namenjena različnim temam, med drugim tudi možnim izzivom glede neodvisnosti sodstva.

 V zvezi s tem vprašanjem je predsednik Vrhovnega sodišča najprej spomnil na sestanek predstavnikov vseh treh vej oblasti pri predsedniku republike oktobra lani, ki je bil pripravljen na njegovo pobudo in na katerem si je javnost lahko ustvarila sliko o različnih pogledih na stanje pravne države. Na podlagi predstavljenih pogledov je predsednik Florjančič ocenil, da se v državi krepi nerazumevanje glede razmerij med vejami oblasti, s čimer se zavira krepitev načela pravne države.

 
Poleg tega je predsednik Vrhovnega sodišča v tem delu spomnil tudi na lansko izvolitev novega vrhovnega sodnika v Državnem zboru šele v drugem poskusu, čeprav je šlo za uglednega profesorja kazenskega prava, čigar kompetence je kot ustrezne potrdil tudi Sodni svet kot predlagatelj njegove izvolitve. Primer je bil izpostavljen zaradi zanimanja Evropske komisije o morebitnih zakonskih spremembah imenovanj oziroma izvolitev sodnikov na najvišjem sodišču v državi.
 
Predsednik Florjančič je predstavnikom Evropske komisije predstavil še pogled na odločbo Ustavnega sodišča iz januarja letos, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o parlamentarni preiskavi protiustavna, saj ne določata ustreznega mehanizma, s katerim bi bilo mogoče preprečiti protiustavno poseganje v neodvisnost sodstva, s čimer se omogoča nedopustne pritiske na delo sodnikov. V zvezi s tem je bilo izraženo pričakovanje, da bodo v parlamentarni preiskovalni komisiji spoštovali odločitev Ustavnega sodišča v odnosu do sodne veje oblasti in da bo Državni zbor sprejel potrebne spremembe zakonskih podlag za nadaljevanje dela v tovrstnih primerih. Predsednik Florjančič je v zvezi s tem izpostavil tudi nekatere kritike glede odločitve Ustavnega sodišča, čeprav bi bilo zlasti od predstavnikov oblastnih organov in posameznih strokovnih krogov pričakovati spoštovanje in upoštevanje razlogov iz odločbe.
 
Sogovorniki so pozornost namenili tudi vprašanju dostopnosti sodnih odločb slovenskih prvostopenjskih sodišč, pri čemer je predsednik Vrhovnega sodišča ponovil načelno zavezo glede transparentnega delovanja slovenskega sodstva, vendar ob ustreznem varstvu pravic vseh udeležencev sodnih postopkov. Spomnil je tudi na prizadevanja Vrhovnega sodišča, ki se trudi najti način za ustrezno anonimizacijo sodnih odločb s pomočjo tehničnih rešitev, kar bi omogočilo čim širšo objavljanje sodnih odločb. Predhodni poskus v tej smeri, ki ga je ob sodelovanju z Institutom Jozefa Stefana vodilo Ministrstvo za pravosodje, žal ni dal želenih rezultatov.
 
Ena od tem pogovora predstavnikov Evropske komisije in slovenskega Vrhovnega sodišča so bili tudi disciplinski postopki proti sodnikom. Na strani Vrhovnega sodišča je bilo izraženo in pojasnjeno kritično stališče do učinkovitosti vodenja teh postopkov, ki pride najbolj do izraza pri medijsko odmevnih zadevah, slednje pa imajo močan vpliv tudi na zaupanje javnosti v sodstvo. Podobno velja za primere, v katerih posamezni disciplinski očitki zastarajo, in denimo tudi v primerih, v katerih disciplinski tožilec nima možnosti pritožbe zoper odločitev disciplinskega sodišča. Zato bi bila nujna revizija zakonskih določb, ki urejajo to področje, saj je slednje izjemnega pomena tudi z vidika transparentnega in odgovornega delovanja sodstva, je opozoril predsednik Florjančič.
 
Sogovornikom je bil predstavljen še napredek na področju informatizacije sodstva, tudi zaradi pogojev dela med epidemijo COVID-19, ki je močno zaznamovala delo sodišč v zadnjem letu. Poleg tega so bila predstavljena še prizadevanja za uvedbo elektronskega poslovanja na vseh področjih sodnega dela oziroma za uvedbo elektronskega spisa, glede katerega se trenutno najbolj intenzivno dela na kazenskem področju.
 
Na strani Evropske komisije je sestanek vodil Emmanuel Crabit, sicer direktor Direktorata za temeljne pravice in pravno državo na Generalnem direktoratu za pravosodje in potrošnike Evropske komisije, ki je ob koncu pogovora izrazil zadovoljstvo nad predstavljenimi vsebinami in nad dosežki slovenskega sodstva. Slovenska stran, na kateri se je poleg predsednika Florjančiča sestanka udeležil tudi vodja službe za razvoj sodne uprave na Vrhovnem sodišču mag. Jaša Vrabec, pa je izrazila pripravljenost za pripravo dodatnih podatkov za pripravo poročila o stanju vladavine prava v naši državi, če bi bilo to potrebno.
 

Ni sodnika brez tožnika.
Nemo iudex sine actore.