Nekatere predvidene rešitve v zakonu o Skoku bodo močno vplivale na stopnjo pravne varnosti

Po besedah predsednika Oroža sodstvo s predlogom zakona ni bilo seznanjeno in tako tudi ni moglo podati svojega mnenja o predvidenih rešitvah, pričakuje pa se temeljita strokovna uskladitev predloga in izvedbeni rok, ki bo omogočil premišljeno uvedbo nove ureditve, ne da bi bilo ogroženo tekoče delo sodišč ali izvajanje že sprejete sodne reforme.

“Namen mojega javnega odziva ni v tem, da bi oporekal legitimnosti zakona, saj je po Ustavi prav parlament tisti, ki je pristojen, da organizacijo in pristojnost sodišč uredi z zakonom,” je povedal predsednik Vrhovnega sodišča, a dodal, da je po drugi strani zelo pomembno, na kakšen način in v kakšnem časovnem obdobju je mogoče uresničiti rešitve iz zakonskega predloga. “Namen mojega javnega odziva je torej predvsem v tem, da skušam na ta način prepričati predlagatelja zakona in parlament, da vendarle nekatere zakonske rešitve ponovno premisli,” je poudaril predsednik Orož.

V zvezi s predvidenimi zakonskimi rešitvami je opozoril predvsem na nekaj podrobnosti. Denimo na določbo, da t.i specializirani sodniki ne bodo smeli več soditi v drugih kazenskih zadevah, kar pomeni, da se bo nekaj sto zahtevnih kazenskih zadev tem sodnikom odvzelo in se jih v delo dodelilo drugim sodnikom. V vseh teh zadevah, brez izjeme, četudi gre morebiti za sojenje zaradi umora ali poslovne goljufije, bo moralo sodišče zaradi zakonskih zahtev začeti sojenje znova, pred drugim sodnikom. Tako bodo tudi zadeve, ki so tik pred odločitvijo sodišča, dodeljene drugemu sodniku, zato se bodo časi reševanja kazenskih zadev podaljšali, poseženo pa bo tudi v pravico do sojenja v razumnem roku, morda bo v kakšnem primeru pregon celo ustavljen zaradi zastaranja.

Po novem naj bilo za odločanje o pritožbi zoper odločitev specializiranega sodišča namesto dosedanjih štirih višjih sodišč pristojno zgolj še Višje sodišče v Mariboru. Kot je povedal predsednik Orož, gre sicer za odlično sodišče, vendar bo zaradi koncentracije vseh pritožb v teh izjemno zahtevnih zadevah le na enem mestu takšna rešitev zelo negativno vplivala na čas reševanja zadev. “In to prav teh zadev, katerih reševanje želi Vlada sedaj utemeljeno pospešiti,” je poudaril predsednik Vrhovnega sodišča.

Sodstvo ima po njegovih besedah resne pomisleke tudi glede načina in predvsem roka ustanovitve novega specializiranega sodišča. To naj bi namreč začelo delovati že 1. januarja 2027, torej na isti dan, ko se začne izvajati obsežna reorganizacija celotnega prvostopenjskega sodstva. “Takšen rok enostavno ni realen in ne zagotavlja urejenega ter nemotenega prehoda. Še več, takšen predlog oziroma rok ruši stabilnost sodnega sistema, še posebej pa kazenskega sodstva. Kar je zakonodajalec z eno roko zgradil, utegne s predlogom podreti,” je opozoril predsednik Orož.

Pojasnil je, da ustanovitev novega sodišča ne pomeni le postavitve table na stavbo. Za njegovo delovanje je treba zagotoviti kadre, prostore, financiranje, informacijsko podporo in sprejeti vrsto notranjih aktov. Predlog zakona sicer delno ureja položaj sodnikov, vprašanje pa je, ali povsem ustavnoskladno, nikakor pa ne ureja dovolj jasno delovanja sodišča kot celote. Ključna težava je, da je ustanovitev sodišča in začetek njegovega poslovanja predviden na isti dan, manjka pa prehodno obdobje, v katerem bi se lahko novo sodišče kadrovsko, organizacijsko in tehnično pripravilo na delo.

Predsednik Vrhovnega sodišča je med drugim pojasnil še, da je tako zdajšnjega kot prejšnjega ministra oziroma ministrico za pravosodje večkrat opozoril, da je pogoj za uspešnejše delovanje sodstva in celotnega pravosodja na tem področju ustrezna ureditev Zakona o kazenskem postopku. “Drugi dve veji oblasti, torej Vlada in parlament, sta namreč tisti, ki morata policiji, tožilstvu in sodiščem zagotoviti zakonodajo in pogoje, da bodo lahko učinkovito opravljali svoje delo, saj je Zakon o kazenskem postopku zastarel in ne omogoča več ustreznega odziva na sodobni kriminal,” je še poudaril Damjan Orož. Po njegovih besedah predlog zakona to vprašanje naslovi le parcialno in v omejenem obsegu, ki pa problema ne bo rešil. Problemi namreč ostajajo isti, od problema izločanja sodnikov in neprestanega predodeljevanja zadev novemu sodniku zaradi izločitve nedovoljeno pridobljenih dokazov, do problema vročanja in zagotavljanja prisotnosti obtoženca na glavni obravnavi itd.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.