Za presojo terjatve je odločilen trenutek, ko je prišlo do premika premoženja

Senat vrhovnih sodnikov je v tem primeru odločal o zadevi, povezani s pravdo glede obsega in deležev na skupnem premoženju med bivšima zakoncema. Revizijski očitek se je nanašal na razloček med sodbama sodišč prve in sodišča druge stopnje, in sicer na vprašanje, kateri trenutek je relevanten za ugotavljanje večvrednosti nepremičnine: čas, ko se je tožnica izselila iz dotlej skupnega doma, ali čas sojenja.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da čas sojenja s pravnim razmerjem med vlagateljem in lastnikom nima vsebinske zveze. Časovni trenutek, ki je odločilen za presojo terjatve, je tisti trenutek, v katerem je prišlo do premika premoženja - to je trenutek, ko je tožnica iz dotlej skupnega doma odšla ter ga, takšnega, kot je bil v tistem trenutku, ekonomsko v celoti prepustila tožencu. Vrhovno sodišče je s tem delom odločitve odstopilo od dela dosedanje vsebinsko neargumentirane sodne prakse, ki je zagovarjala presojo vrednosti terjatev po cenah na dan sojenja.

Vrhovno sodišče se je v tej zadevi opredelilo tudi do vprašanja, na kakšen način ugotoviti višino zahtevka za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino. Metoda, imenovana nabavno vrednostni način izračuna z obravnavo nadomestitvenih stroškov, je v tem primeru ustrezna, saj upošteva, koliko več je zaradi preteklih vlaganj vredna nepremičnina na dan, ko je tožnica odšla iz skupnega doma. Je pa pritožbeno sodišče, kot že omenjeno, to metodo materialnopravno napačno uporabilo v delu, v katerem je večvrednost nepremičnine presojalo po cenah na dan sojenja. Pravilno je, da se večvrednost ugotavlja po cenah v času, ko je prišlo do premika premoženja, to pa je trenutek prenehanja zakonske skupnosti.

Senat vrhovnih sodnikov je odločitev v tej zadevi sprejel soglasno.

Sodba II Ips 54/2025

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.