Skoči na vsebino
Logotip - Okrajno sodišče v Ljutomeru
Skoči na vsebino
Logotip - Okrajno sodišče v Ljutomeru

Predsednik Đorđević predal letno poročilo predsednici Državnega zbora

20.06.2023 / Vrhovno sodišče

Na sliki predsednik VSRS dr. Miodrag Đorđević in predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič

Predsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Miodrag Đorđević je danes predal Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2022 predsednici Državnega zbora RS mag. Urški Klakočar Zupančič. Ob predaji je izpostavil pomembnost čimprejšnje reorganizacije prvostopenjskih sodišč ter potrebo po reformi pravniškega državnega izpita, saj slednji v sedanji obliki ne zagotavlja optimalnega usposabljanja za sodniški poklic.

Ob predaji letnega poročila je predsednik Đorđević predstavil nekaj bistvenih poudarkov glede uspešnosti poslovanja sodišč v preteklem letu. Sodišča so v reševanje prejela nekaj manj kot 793.000 zadev, rešila so jih nekaj več kot 799.000, kar pomeni, da so obvladovala prejete zadeve. Skrajšal se je povprečni čas reševanja vseh zadev, zmanjšalo pa se je tudi število nerešenih zadev. Enako kažejo tudi podatki poročila EU Justice Scoreboard, po katerih slovensko sodstvo posluje stabilno. Slovenija je še vedno visoko na lestvici pri številu novih prejetih zadev, medtem ko se po pričakovanem času reševanja zadev uvršča v vrh držav EU. Vztrajno se izboljšuje tudi zaupanje v sodstvo ter dojemanje neodvisnosti sodstva v javnosti, še navaja omenjeno poročilo.

 V nadaljevanju pogovora je predsednik Vrhovnega sodišča RS izpostavil, da je za doseganje še večje učinkovitosti dela sodišč izjemnega pomena realizacija že dalj časa načrtovane reorganizacije prvostopenjskih sodišč, ki bo podlaga za uvedbo enovitega sodnega okrožja kot temeljne organizacijske enote in enovitega prvostopenjskega sodnika. Enako pomembna je tudi reforma pravniškega državnega izpita, ki v sedanji obliki ne zagotavlja optimalnega in ciljnega usposabljanja za sodniški poklic, je še dodal.

S sogovornico sta izmenjala nekaj besed tudi o zmanjševanju števila sodnikov in zagotovitvi podpore sodnega osebja, kar je strateška usmeritev Vrhovnega sodišča že vrsto let. V letu 2022 se je število sodnikov na 100.000 prebivalcev še nekoliko zmanjšalo, vendar, je poudaril predsednik Đorđević, nadaljnje zmanjševanje števila sodnikov, med drugim tudi zaradi novih pristojnosti, zlasti na upravnem področju, ni več mogoče. Po drugi strani se za funkcijo sodnika zaradi nestimulativnega plačila odloča vse manj pravnikov, kar je zelo zaskrbljujoče.

Sicer pa je bila v preteklem letu prednostna naloga slovenskega sodstva nadaljnje uvajanje elektronskega poslovanja. Ob tej priložnosti je bil omenjen predvsem razvoj sistema za pretvorbo govora v besedilo t.i.Tipko  ter razvoj sistema za psevdoanonimizacijo, ki je temeljnega pomena za objavo pomembnejših prvostopenjskih sodnih odločb. Redno objavljanje sodnih odločb (ne le vrhovnega in višjih sodišč) je namreč pomemben dejavnik zagotavljanja javnosti dela sodišč, pravne varnosti in enakosti, je izpostavil predsednik Đorđević.