Dan odprtih vrat na Vrhovnem sodišču

Dan odprtih vrat se je začel v največji in eni najlepših sodnih dvoran ljubljanskega okrožnega sodišča v pritličju sodne stavbe, kjer je generalni sekretar Vrhovnega sodišča mag. Blaž Možina predstavil delovanje slovenskega sodnega sistema in z obiskovalci delil nekaj svojih osebnih izkušenj. Pred nastopom funkcije generalnega sekretarja je bil namreč sodnik na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Kranju. V razpravni dvorani je obiskovalcem predstavil potek sojenja, pokazal jim je tudi posebna oblačila – toge, ki jih morajo sodniki, tožilci in odvetniki nositi med javnimi obravnavami.

Generalni sekretar Vrhovnega sodišča je poudaril, da sta neodvisnost in samostojnost sodnikov temeljni vrednoti, na katerih sloni delovanje sodstva. Izpostavil je tudi, da je bistvo prava pravičnost, sodišča pa igrajo ključno vlogo pri mirnem reševanju sporov med ljudmi. Nekaj besed je namenil še sodni reformi, saj bo s 1. januarjem 2027 začela veljati nova ureditev glede organizacije slovenskih sodišč splošne pristojnosti. Po novem se prvostopenjska sodišča ne bodo več delila na okrajna in okrožna, temveč bodo današnja okrajna sodišča postala zunanji oddelki okrožnih sodišč.

Obiskovalci so se nato po znamenitem polžastem stopnišču mimo kipa Pravice (leta 1937 ga je ustvaril kipar Tine Kos) povzpeli do velike konferenčne dvorane v drugem nadstropju, kjer domuje Vrhovno sodišče. Vrhovni sodnik dr. Erik Kerševan je obiskovalcem pojasnil, da je kip Pravice upodobljen kot slepa ženska z zavezanimi očmi, ker preveza simbolizira nepristranskost in enakost pred zakonom. V nadaljevanju je predstavil pristojnosti in vlogo Vrhovnega sodišča v sodnem sistemu, nato pa spregovoril o svojem delu na Upravnem oddelku Vrhovnega sodišča. Le-ta je bil letos v ospredju predstavitve, saj s svojim delovanjem posega na številna področja vsakdanjega življenja in se dotika širokega kroga ljudi. Funkcijo sojenja kot najvišje sodišče v državi namreč izvaja na več kot 80 upravnih področjih, pri odločanju pa sodeluje sedem sodnic in sodnikov.

“Naš oddelek sicer številčno ni velik, vendar je obseg dela in zahtevnost zadev precejšnja. Zavedamo se pomena načela, da je ‘odložena pravica izgubljena pravica’, zato si prizadevamo, da bi zadeve obravnavali čim bolj učinkovito in pravočasno,” je izpostavil vrhovni sodnik Kerševan. V pogovoru z vrhovnim sodnikom je obiskovalce predvsem zanimalo, ali je sodna praksa Vrhovnega sodišča zavezujoča, ter na kakšen način Vrhovno sodišče sodeluje z Ustavnim sodiščem. V zvezi s slednjim je vrhovni sodnik Kerševan predstavil nekaj novejših zahtev za oceno ustavnosti, ki jih je Vrhovno sodišče vložilo na Ustavno sodišče. Omenil pa je tudi prvo zaprosilo Vrhovnega sodišča za svetovalno mnenje Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se je nanašalo na vprašanje učinkovitega varstva lastninske pravice pri gradnji državnih cest.

Sledilo je predavanje vodje Centralne pravosodne knjižnice Igorja Zemljiča o zgodovini sodnih stavb v Ljubljani. Gradnja sedanje sodne palače v Ljubljani se je začela leta 1898, prva obravnava pa je bila 30. julija 1902. Pred ogledom čitalnice in arhivskega dela Centralne pravosodne knjižnice, ki kot javna knjižnica deluje v okviru Vrhovnega sodišča, so si obiskovalci ogledali manjšo razstavo, posvečeno izbranim sodnim stavbam in sodnim palačam evropskih vrhovnih sodišč, ki ponuja vpogled v njihovo arhitekturno raznolikost in bogato umetniško dediščino. V nadaljevanju je sledil ogled protokolarne sobe na Vrhovnem sodišču, v kateri hranijo nagrade slovenskega sodstva in darila tujih gostov, med drugim tudi uzbekistansko narodno nošo, o čemer je spregovorila dr. Ines Budinoska iz Sektorja za publicistiko.

Vodja Službe za odnose z javnostmi Romana Ciko Hočevar pa je predstavila področje komuniciranja z javnostmi ter v zvezi s tem poudarila, da Vrhovno sodišče upravlja več povezanih spletišč in portalov, namenjenih predstavitvi delovanja sodstva, obveščanju javnosti ter dostopu do sodne prakse. Posebno pozornost je namenila portalu Na sodišču, ki je namenjen državljanom in udeležencem sodnih postopkov ter jim ponuja jasne, razumljive in praktične informacije o delovanju sodišč in poteku sodnih postopkov.

Dneva odprtih vrat se je tudi letos udeležilo precej ljudi, ki so se z zanimanjem sprehodili po sodni palači ter se seznanili z delom sodnikov in sodnega osebja ter zgodovinskimi in arhitekturnimi posebnostmi več kot sto let stare sodne palače v Ljubljani.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.