Raziskava o zadovoljstvu javnosti z delovanjem sodišč

20.07.2020 / Vrhovno sodišče

Rezultati izvedene raziskave so vzpodbudni, saj so tako uporabniki, ki so imeli neposredno izkušnjo s sodiščem, kot tudi predstavniki strokovne javnosti vedno bolj zadovoljni z delovanjem sodišč. Zaupanje splošne javnosti se je v zadnjih šestih letih nekoliko izboljšalo.

zadovoljstvo_javnosti_2019_brosura_NASL_2020_07_20_EU.jpg

 

Zadovoljstvo javnosti z delovanjem slovenskih sodišč 2019

 

Obsežno raziskavo o zadovoljstvu z delovanjem sodišč je pripravilo Vrhovno sodišče že četrtič. Vprašalniki, sestavljeni na podlagi mednarodnih izkušenj in priporočil Evropske komisije za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ), so bili namenjeni splošni javnosti, strokovni javnosti (odvetnikom, državnim odvetnikom in državnim tožilcem), uporabnikom sodišč in zaposlenim. Zbiranje podatkov in analiza rezultatov pa je bila prepuščena zunanjemu izvajalcu, Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

Ocene zadovoljstva uporabnikov z delovanjem sodišč so se od prve izvedene raziskave leta 2013 na splošno zvišale. Izboljšuje se zadovoljstvo s časovnimi vidiki reševanja zadev, s sodniki, sodnim osebjem in jasnostjo pisanj sodišč. Uporabniki pa so bolj kritični do prostorskih pogojev in opremljenosti sodišč. Med strokovno javnostjo je v tokratni raziskavi zaznati višje zadovoljstvo z mnogimi vidiki delovanja sodišč – odvetniki, državni tožilci in državni odvetniki bolje ocenjujejo delo sodnikov, odnos sodnega osebja in dostop do informacij. Nekoliko slabše je ocenjena le stopnja informatiziranosti sodnih postopkov in dostopnost sodnikov. Splošna javnost najvišje ocenjuje strokovnost sodnikov, uporabniki razumljivost in odnos sodnikov, strokovna javnost pa njihovo neodvisnost in nepristranskost.

Raziskava meri tudi zadovoljstvo interne javnosti. Zaposleni so dobro ocenili razumljivost, pravočasnost ter pretok informacij v zvezi z delom. Visoke povprečne ocene so dobile tudi delovne razmere na sodišču, prenos znanja, možnosti izobraževanja ter medsebojni odnosi in odnosi z nadrejenimi. Kljub temu je zaznati splošni padec zadovoljstva zaposlenih, kar navkljub relativno visokim ocenam terja natančno analizo vzrokov in sprejem ustreznih ukrepov za izboljšanje zadovoljstva.

Rezultati raziskave, ki jo Vrhovno sodišče izvaja periodično na dve leti, so v pomoč pri določanju prednostnih področij delovanja sodstva. Tako se na podlagi rezultatov prejšnjih raziskav v okviru delovne skupine Izboljšanje kakovosti sodstva in projektov Slovensko sodstvo 2020 – Sodimo skupaj že izvaja vrsta aktivnosti, usmerjenih v izobraževanje, usposabljanje in izmenjavo izkušenj sodnikov in osebja ter v izboljšanje informacijske podpore. V okviru projekta Postopkovna pravičnost pa se pripravljajo gradiva in vsebine, ki laični javnosti na razumljiv način predstavljajo delovanje sodstva in sodne postopke (nasodiscu.si). Aktivnosti Vrhovnega sodišča so bile prepoznane tudi v mednarodnem merilu, saj je projekt Izboljšanje kakovosti sodstva v letu 2019 prejel nagrado Kristalna tehtnica sodstva, ki jo podeljujeta Svet Evrope in Evropska komisija za inovativne in učinkovite sodne prakse. Projekt je bil izpostavljen tudi kot primer dobrih praks v izboru European Public Sector Award 2019. Poleg tega je projekt Postopkovna pravičnost prejel nagradi UX Design Award 2019 za izjemno uporabniško izkušnjo ter nagrado na bienalu slovenskega oblikovanja Brumen v kategoriji Digitalni produkti in storitve.

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.