Na slovesnosti ob dnevu pravosodja podeljena priznanja zaslužnim posameznikom, ki so v sodstvu izstopali 05.11.2025 / Vrhovno sodišče Na Brdu pri Kranju je včeraj potekala slovesnost ob 4. novembru, ko sodstvo praznuje Dan pravosodja. Zbrane so nagovorili predsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Miodrag Đorđević, predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in Andreja Katič, ministrica za pravosodje, ki opravlja tekoče posle. Osrednji del slovesnosti je bil namenjen podelitvi priznanj vsem tistim, ki so s strokovnostjo, predanostjo in sistematičnim delom prispevali k razvoju, ugledu in učinkovitosti pravosodja. Dr. Miodrag Đorđevič je uvodoma vsem nagrajencem in prisotnim čestital ob prazniku sodstva. Izpostavil je tri prednostna področja svojega mandata: sodniške plače, sodniško zakonodajo in sodno stavbo. Za izboljšanje plačnega položaja sodnikov je čestital prav vsem članom posvetovalne delovne skupine, ki so predano in trdo delali, da s(m)o prišli do cilja. Sprejemanje sprememb sodniške zakonodaje, ki se je začelo že leta 2014, je dozorelo, tako da so zakoni tik pred sprejetjem. Čestital je Službi za zakonodajo in generalni sekretarki, za konstruktivno sodelovanje pri usklajevanju sprememb področne zakonodaje. Predsednik Đorđević je poudaril, da bo nova zakonodaja dala predsednikom sodišč vzvode za učinkovitejše vodenje sodišč in upravljanje sodišč, zaradi česar posledično pričakuje rezultate (večjo storilnost). O sodni stavbi ni izgubljal besed. Vsem nagrajencem je čestital in se jim zahvalil za predano delo v sodstvu. Svoj nastop je končal z mislijo Mihajla Pupina, da nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot njegovo lastno prepričanje, da je naredil najbolje, kar je mogel. Andreja Katič je dejala, da bo sodniška zakonodaja sprejeta na novembrski seji Državnega zbora. “Želim si, da bo izvajanje zakonodaje okrepilo delovanje pravne države.” Sodnike in druge na področju pravosodja je pozvala, naj svoje odločitve pojasnjujejo, tudi tako, da jih bodo razumeli laiki. “Pravna država ne sme biti mrtva črka na papirju,” je poudarila Katič. Za sprejetje sodniške zakonodaje se je v svojem nagovoru zavzela tudi predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar. “Pravo je osnovno vezivo družbe, ki ureja norme med pravicami in dolžnostmi, osnova pri tem pa je zaupanje ljudi v pravo in institucije. To je temelj, na katerem stoji ali pade pravna država,” je dejala slavnostna govornica. Podarila je, da vsak posameznik lahko naredi veliko, skupaj pa zmoremo veliko več. Četrtega novembra 1918 je začela veljati Uredba o ureditvi in delovanju pravosodja, ki je bila objavljena v Uradnem listu narodne vlade SHS v Ljubljani. Kot uradni jezik na sodiščih je določila slovenščino, sodbe pa so se začele razglašati v imenu zakona. Vsebina uredbe se je nanašala na pravosodje v širšem pomenu, tj. ne le na sodišča, temveč tudi na tedanja državna pravdništva (današnja državna tožilstva) in druge pravosodne organe. Uredba je prvi pravni dokument na poti k samostojnosti slovenskega pravosodnega sistema Slovesnost ob dnevu pravosodja, ki ga obeležujemo od leta 2007, sta pripravila Vrhovno sodišče in Ministrstvo za pravosodje. Slovesnost je posvečena vsem, ki s svojim delom utrjujejo vrednote pravne države in skrbijo, da pravosodje deluje pravično, strokovno in neodvisno. Foto: Bor Slana/STA Dobitniki priznanj Predsednik Vrhovnega sodišča dr. Đorđević je podelil priznanja (upokojenim) sodnikom in javnim uslužbencem v sodstvu, ki so se izkazali pri opravljanju sodniškega poklica in zagotavljanju podpore sodnikom pri njihovem delu ter s svojimi ravnanji, odločnostjo in zgledom prispevali k razvoju in učinkovitosti ter krepitvi ugleda sodstva in pravosodja. Medaljo za življenjsko delo na področju pravosodja prejmejo: Jan ZOBEC, upokojeni vrhovni sodnik svétnik, Vrhovno sodišče RS (nagrade ni prevzel) Magda GOMBAČ GLUHAK, upokojena višja sodnica svétnica, Višje sodišče v Ljubljani Marjana KOSI, upokojena višja sodnica, Okrožno sodišče na Ptuju Medaljo za izjemne delovne uspehe ali prizadevanja ter za uspešno končane zahtevne projekte prejme: dr. Andrej EKART, višji sodnik, Višje sodišče v Mariboru Diplomo za življenjsko delo na področju pravosodja prejmejo: Viktor KOŠIR, upokojeni javni uslužbenec, Vrhovno sodišče RS Nevenka RIHAR, upokojena višja sodnica svétnica, Višje sodišče v Ljubljani Dušan BARIČ, upokojeni višji sodnik svétnik, Višje sodišče v Ljubljani Jelka PIPAN, upokojena javna uslužbenka, Višje sodišče v Ljubljani Tatjana PAVLOVEC, upokojena okrožna sodnica svétnica, Okrožno sodišče v Kopru Marija KERIN, upokojena javna uslužbenka, Okrožno sodišče v Krškem Alojz PACEK, upokojeni javni uslužbenec, Okrožno sodišče v Krškem Dušana ZUPANČIČ, upokojena javna uslužbenka, Okrožno sodišče v Novem mestu Jožica LEKAN, upokojena javna uslužbenka, Okrožno sodišče v Novem mestu Polonca VALENTINČIČ, upokojena okrožna sodnica svétnica, Okrožno sodišče v Ljubljani Maja LETONJA, upokojena okrožna sodnica, Okrožno sodišče v Ljubljani Sonja TERŽAN, upokojena višja sodnica, Okrožno sodišče v Ljubljani Martina ANDREJAŠIČ ZAZULA, upokojena višja sodnica, Delovno sodišče v Kopru Vanja OBERSNEL, upokojena višja sodnica svétnica, Okrožno sodišče v Mariboru Marija PEPERKO, upokojena višja sodnica, Okrožno sodišče v Mariboru Mihael MLINARIČ, upokojeni javni uslužbenec, Okrajno sodišče v Lendavi Silva SLUGA, upokojena javna uslužbenka, Okrožno sodišče na Ptuju Marija KRIVEC, upokojena višja sodnica, Delovno sodišče v Celju Diplomo za nadpovprečne delovne uspehe ali prizadevanja ter za uspešno končane zahtevne projekte prejmeta: Cvetka VRHOVNIK, javna uslužbenka, Okrožno sodišče v Novem mestu Ines ŠLOSAR, javna uslužbenka, Okrožno sodišče v Ljubljani Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo. To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.
