| 11.07.2024 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep II Cp 728/2024
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Povedano drugače: Skladno z razlago SEU je mogoče zagotoviti polni učinek končne odločitve v potrošniškem sporu o (ne)veljavnosti potrošniške kreditne pogodbe z valutno klavzulo in hkrati polni učinek ter cilj Direktive 93/13 le, če bo potrošnik lahko vse svoje zahtevke v celoti uveljavil v okviru iste pravde, ne da bi mu bilo treba nenehno spreminjati (razširjati) svoj zahtevek ali celo vložiti novo tožbo (primerjaj 50., 51. in 56. točko sodbe C-287/22).Položaj, v katerem se znajde potrošnik, če mu to ni omogočeno (in že sam... |
| 11.07.2024 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep I Cp 764/2024
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je določbe ZIZ o težko nadomestljivi škodi iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in tudi slovensko sodno prakso, ki se je oblikovala v zvezi z "običajnimi" (nepotrošniškimi) zadevami zavarovanja, v zadevah potrošniških kreditnih pogodb z valutno klavzulo CHF nujno razlagati lojalno tako, da ta interpretacija ne bo nasprotovala 6(1) in 7(1) členu Direktive 92/13 niti načelu učinkovitosti varstva potrošnikov, kot je pojasnilo SEU v zadevi C-287/22.Ob lojalni (evroskladni) razlagi slovenskega... |
| 08.08.2024 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep I Cp 1222/2024
|
Civilno-gospodarski oddelek |
V skladu z načelom evropskoskladne (lojalne) razlage je za zagotovitev polnega učinka direktive in dosego v njej določenih ciljev nacionalno sodišče dolžno upoštevati celotno nacionalno pravo in uporabiti vse načine razlage, ki jih priznava nacionalno pravo, kar vključuje tudi spremembo ustaljene sodne prakse.Polni učinek Direktive 13/93 je dosežen (še)le, če potrošniku v primeru ugotovitve ničnosti ni treba razširiti tožbe ali vložiti nove tožbe za vračilo zneskov, ki jih bo plačal med postopkom in presegajo izposojeni znesek,... |
| 17.12.2025 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep V Cpg 541/2025
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Ureditev zavarovanja dokazov v ZASP je posledica prenosa Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine. Njen 3. člen med drugim določa, da morajo biti ukrepi, postopki in pravna sredstva iz te direktive "pošteni in pravični" ter da morajo biti "sorazmerni […] in se uporablja[ti tako], da […] zagotavljajo zaščito pred zlorabo". Uporaba vseh teh ukrepov, postopkov in sredstev je močno odvisna od okoliščin in posebnosti posameznega primera, vključno z morebitnimi... |
| 22.09.2025 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sodba I Cp 1975/2024
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Tožnica zahteva, da toženec preneha omejevati prosti dostop do parcele, ki je javno dobro, da se bo lahko uredilo otroško igrišče, ki ga bodo lahko uporabljali vsi. Tožnica torej ne želi varovanja upravičenj, ki izhajajo iz njene lastninske pravice parcele št. 88, ampak želi na parceli ponovno vzpostaviti režim splošne rabe. Navedeno ne more biti predmet odločanja v civilnopravnem postopku, ker je zaradi narave pravice do splošne rabe varstvo zagotovljeno v okviru upravnih postopkov.Na podlagi sklenjene menjalne pogodbe, ki je... |
| 07.10.2025 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep IV Cp 1714/2025
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Osrednje vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je glede na okoliščine konkretnega primera izrek ukrepov po ZPND utemeljen, to pa je takrat, ko je s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost ponovitve nasilja, zaradi katerega bi predlagateljica nujno potrebovala takojšnje varstvo države, ki bi preprečilo njeno ogroženost. Predlagateljica takšnih pogojev ni izkazala.Vsakega nelagodja ter občutkov čustvene stiske ob skupnem bivanju, ki so nedvomno prisotni po razpadu partnerske zveze, ne gre enačiti z občutki ogroženosti, prestrašenosti... |
| 30.09.2025 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep Cst 217/2025
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Ker je v obravnavani zadevi upravitelj vendarle opravil delo v zvezi z razdelitvijo premoženja, mu po oceni višjega sodišča za to delo pripada tudi nagrada. Vendar pa ne nagrada v celotni višini, kot je določena po 7. členu Pravilnika. Višje sodišče ocenjuje, da obseg opravil, katerim je sicer namenjena celotna nagrada za unovčenje in razdelitev in ki jih je v tem postopku opravil upravitelj, predstavlja 30 % sicer potrebnih opravil. Zato je upravitelj upravičen do 30 % nadomestila, ki bi ga sicer prejel po Pravilniku za vsa potrebna... |
| 29.09.2025 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep Cst 174/2025
|
Civilno-gospodarski oddelek |
V postopku prisilne poravnave pa je drugače. Postopek praviloma poteka hitreje kot stečajni postopek, njegov namen pa tudi ni urediti vseh razmerij dolžnika z upniki, temveč omogočiti čim prejšnje likvidno poslovanje.Ko torej upravitelj pripravlja poročilo o izidu glasovanja, mora že tudi vedeti, za kakšno terjatev gre in kakšen je količnik za glasovanje in ponderirani znesek posamezne terjatve. Zato v tej fazi postopka tudi ni več mesto in čas za ugotavljanje narave terjatve, pri čemer je pomembno tudi, ali je upnik sploh smel... |
| 05.11.2025 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep V Cpg 212/2025
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Vse odločitve glede razkritja in varstva poslovne skrivnosti v določenem pravdnem postopku skupaj predstavljajo celoto in so v funkciji izvedbe pravdnega postopka ter izdaje končne odločbe.Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna razkriti podatke, ki so poslovna skrivnost, in vsem osebam, ki so se seznanile ali se bodo seznanile s poslovno skrivnostjo tožene stranke zaradi udeležbe v tem postopku ali imajo dostop do dokumentov tožene stranke, ki vsebujejo poslovno... |
| 20.11.2025 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep I Cpg 480/2025
|
Civilno-gospodarski oddelek |
K obnovitvenemu razlogu lahko spada tudi dokaz, ki je nastal šele po zaključku postopka, katerega obnova se predlaga. |
