O učinkovitosti sodnega varstva davčnih zavezancev bo odločalo Sodišče EU
17.03.2026 / Vrhovno sodišče
Vrhovnemu sodišču se je zastavilo vprašanje, ali je sodno varstvo davčnih zavezancev v Republiki Sloveniji učinkovito. Zato je Sodišču Evropske unije postavilo predhodno vprašanje o tem, ali je slovenska ureditev pravnih sredstev in sodnega varstva zoper ukrepe zavarovanja, izdane v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, v skladu s temeljnimi pravicami in svoboščinami, ki jih priznava pravo Evropske unije.
Finančna uprava (FURS) je izdala sklep, s katerim je zaradi začasnega zavarovanja pričakovane, a še ne ugotovljene davčne obveznosti gospodarske družbe glede plačila davka na dodano vrednost posegla na njena denarna sredstva pri banki in s tem povzročila blokado njenega transakcijskega računa. S tem je tej družbi onemogočila izpolnjevanje vseh denarnih obveznosti, vključno s plačilom plač pri njej zaposlenih delavcev. Daljše izvrševanje takega ukrepa FURS bi tej družbi lahko povzročilo nepopravljivo škodo, v skrajnem primeru bi lahko pripeljalo tudi do njenega stečaja.
Gospodarska družba je zoper navedeni ukrep najprej vložila pritožbo v davčnem upravnem postopku. Ker pa taka pritožba po zakonu ne zadrži izvršitve, je svoj pravni položaj neuspešno poskusila zavarovati še pred sodiščem. Upravno sodišče je njen predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se odložila izvršitev sklepa FURS, zavrglo iz razloga, ker tega sklepa ni hkrati izpodbijala s tožbo v upravnem sporu. Take tožbe pa po zakonu pritožnica ni mogla oziroma ne more vložiti, dokler toženka ne odloči o njeni pritožbi, o tej pa v tem času še ni bilo odločeno. Zoper tako odločitev Upravnega sodišča je vložila pritožbo na Vrhovno sodišče.
Čeprav odločitev Upravnega sodišča temelji na slovenski zakonski ureditvi, se je Vrhovnemu sodišču pri odločanju o pritožbi zoper njo zastavilo vprašanje, ali so navedene omejitve možnosti dostopa davčnih zavezancev do sodišča v nasprotju s človekovo pravico, ki jo zagotavlja tudi 47. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (pravica do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem). V obravnavani zadevi je namreč treba upoštevati pravice, ki jih davčnim zavezancem zagotavlja pravo Evropske unije, ker se ta nanaša na davek na dodano vrednost, ki je urejen z evropskimi predpisi.
Okoliščine pritožničinega primera tako jasno orišejo, da ni izključeno, da lahko v taki ureditvi davčni zavezanci zaradi navedenih, takoj izvršljivih odločitev FURS utrpijo težko popravljive posledice, ki jih niti v utemeljenih primerih ne more učinkovito preprečiti neodvisno in nepristransko sodišče, saj tako sodno varstvo ni dopustno, preden niso končani postopki pred davčnimi organi. To pa Vrhovnemu sodišču vzbuja dvom v to, ali je sodno varstvo, ko je davčnim zavezancem enkrat končno omogočeno, zanje res še lahko učinkovito in smiselno.
Zaradi navedenih pomislekov je Vrhovno sodišče postopek odločanja o pritožbi prekinilo in Sodišču EU zastavilo predhodno vprašanje. Hkrati pa je na podlagi prava Evropske unije izdalo začasno odredbo, s katero je v obravnavani zadevi izvršitev začasnega sklepa za zavarovanje odložilo do odločitve Vrhovnega sodišča o pritožbi, ki bo sprejeta po prejetju odgovora Sodišča EU.
I Up 6/2026-12 - Predlog za sprejetje predhodne odločbe
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.