Tri odločitve Vrhovnega sodišča o kreditnih pogodbah v švicarskih frankih
02.07.2026 / Vrhovno sodišče
Vrhovno sodišče je junija letos sprejelo tri pomembne odločitve v zadevah, povezanih s kreditnimi pogodbami v švicarskih frankih. Odločitve obravnavajo različna, vendar med seboj povezana pravna vprašanja, in sicer postopek odločanja o začasni odredbi, vprašanje delne ali popolne ničnost pogodb v švicarskih frankih ter vprašanje pravice banke do nadomestila za posojeni denar za obdobje, v katerem je potrošnik razpolagal s posojenim denarjem.
Pogoji za izdajo začasne odredbe
V zadevi II Ips 65/2025 je Vrhovno sodišče na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS presojalo pravilnost odločitve Višjega sodišča v Mariboru, da predlog posojilojemalcev za izdajo začasne odredbe ni bil utemeljen.
Posojilojemalci so predlagali, naj se učinkovanje sklenjenih kreditnih pogodb zadrži do pravnomočnega končanja spora. Sodišče prve stopnje je njihovem predlogu ugodilo in izdalo začasno odredbo. Sodišče druge stopnje pa je ugodilo pritožbi posojilodajalke in odločitev spremenilo tako, da je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je sodišče druge stopnje s takšno odločitvijo napačno presodilo pogoje za izdajo začasne odredbe.
Sankcija ničnosti celotne pogodbe
V zadevi II Ips 5/2026 je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo banke. Pojasnilo je, da kreditna pogodba brez pogodbenega pogoja o valutni klavzuli ne more obstajati, ne da bi sodišče aktivno poseglo v njeno bistvo in jo preoblikovalo.
Pravo Evropske unije ne dopušča spreminjanja pogodbenega pogoja (valutne klavzule) s spremembo valute. Takšna sprememba bi po slovenskem pravu lahko vodila do delne ničnosti pogodbe. Vrhovno sodišče je presodilo, da je ničnost celotne pogodbe v konkretnem primeru razumen in primeren ukrep, ki omogoča ponovno vzpostavitev dejanskega ravnotežja med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank.
Takšna sankcija zagotavlja polni učinek evropske Direktive 93/13 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah, učinkovito varstvo potrošnika in ima odvračalni učinek. Vrhovni sodnik Tomaž Pavčnik je v pritrdilnem ločenem mnenju izpostavil še načelo enakega varstva pravic. Ker slovenska sodišča že več let izrekajo ničnostno sankcijo, bi bilo po njegovi oceni v nasprotju z načelom enakega varstva pravic, če bi sredi reševanja iste množice primerov, korenito spremenili pravni režim.
Banke nimajo pravice do nadomestila za posojena sredstva
V zadevi II Ips 14/2025 je Vrhovno sodišče postopek najprej prekinilo in na Sodišče Evropske unije naslovilo vprašanje glede pravice banke do nadomestila za posojeni denar za obdobje, v katerem je potrošnik razpolagal s posojenim denarjem.
Po prejemu odgovora (C-386/25) je odločilo, da mora potrošnik, kadar je pogodba o hipotekarnem kreditu v celoti nična, ker po odpravi nepoštenega pogoja o valuti kredita v švicarskih frankih ne more več obstajati, banki vrniti prejeti znesek kredita v evrski vrednosti na dan izplačila kredita. Potrošnik pa banki ni dolžan plačati nadomestila za uporabo sredstev, izplačanih na podlagi te pogodbe.
VSRS Sklep II Ips 65/2025
VSRS Sodba II Ips 5/2026
VSRS Sodba II Ips 14/2025
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.