Na Otvoritvi sodnega leta o glavnih prioritetah sodstva

Posnetek dogodka:

 

Na dogodku, ki je namenjen predstavitvi uspešnosti delovanja sodstva in usmeritvam za naprej, je predsednik Vrhovnega sodišča dr. Damjan Orož dejal, da gre v zvezi z implementacijo nove sodniške zakonodaje v prvi vrsti za združevanje 44 okrajnih sodišč z 11 okrožnimi sodišči. Združevanje je, kot je poudaril, treba izvesti v roku, ki ne bi mogel biti krajši, tj. do 1. januarja 2027. Do takrat mora biti določena nova organizacijska struktura, določeni letni razporedi dela, ki so pomembni zaradi zagotavljanja pravice do zakonitega sodnika. Sočasno bo treba prilagoditi informacijski sistem in nadaljevati z implementacijo elektronskega poslovanja. Od 1. januarja 2027 bodo torej vse zadeve prej okrajnih in okrožnih sodišč le še t. i. okrožne zadeve.

 

Predsednik Vrhovnega sodišča je v nadaljevanju izpostavil še en izziv, ki pa ga brez potrebnih sprememb sodstvo samo ne zmore obvladati. Ta izziv so kadri, ki jih v sodstvu kronično primanjkuje že več let. Po njegovih besedah lahko pomanjkanje kadrov sodstvo le v manjšem obsegu rešuje z uvedbo digitalizacije v delovne procese in rešitvami umetne inteligence, a sojenje vedno zahteva odločitev sodnika – človeka. Če ni človeka, ni pravice, je poudaril. Sodelovanje visoko usposobljenih ljudi v zadevah, pri katerih ne gre za reševanje sporov, sodstvo namreč oddaljuje od učinkovitosti. Zato je treba odločanje v teh zadevah v čim večji meri prenesti iz pristojnosti sodišč v pristojnost drugih organov in nosilcev javnih pooblastil (npr. zmanjšati je treba vlogo sodišč pri reševanju nespornih zapuščinskih postopkov in reševanje teh zadev prenesti v pristojnost notarjev, bistveno je treba zmanjšati vlogo sodišč v postopkih odločanja o brezplačni pravni pomoči). Predsednik Orož je v nadaljevanju nekaj pozornosti namenil tudi določitvi prednostnih področij sodstva za leto 2026, in sicer spremembi organizacije rednih prvostopenjskih sodišč in elektronskemu poslovanju. Današnjega slavnostnega dogodka so se udeležili tudi predsednica Sodnega sveta dr. Urška Kežmah, ki je prav tako nagovorila zbrane, ter predsednik Ustavnega sodišča dr. Rok Čeferin, ministrica za pravosodje mag. Andreja Kokalj in varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek.

Na prireditvi je bila na kratko predstavljena tudi uspešnost poslovanja sodstva v letu 2025. Lani so sodišča v reševanje prejela več kot 820.000 zadev, rešila pa so jih nekaj več kot 816.000. Število prejetih pomembnejših zadev se je lani v primerjavi z letom poprej povečalo za en odstotek. Povečalo se je tudi število rešenih pomembnejših zadev v primerjavi z letom 2024, in sicer za tri odstotke. Povprečno trajanje postopka v pomembnejših zadevah je bilo 8,8 meseca, v preostalih zadevah pa manj kot en mesec. Po drugi strani se je lani število nerešenih pomembnejših zadev nekoliko povečalo, kar je posledica že dlje časa trajajočega pomanjkanja sodnega osebja na vseh sodiščih. Akuten problem so tudi odpovedi privedb priprtih in zaprtih oseb na sodiščih zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov. Lani je bilo zaradi tega odpovedanih skoraj 3000 privedb, zaradi česar je v vseh teh zadevah prišlo do preklica narokov in obravnav.

Pripad preostalih zadev, ki jih je neprimerno več kot pomembnejših zadev, sodišča obvladujejo in jih rešujejo hitro, saj so v povprečju rešene prej kot v enem mesecu, znižuje pa se tudi povprečna starost nerešenih zadev. Sodstvo je namreč v zvezi s temi zadevami v preteklosti že izvedlo uspešne reforme na področju informatizacije in organizacije delovnega procesa.

Že vse od leta 2012 se ves čas zmanjšuje tudi število sodnikov na 100.000 prebivalcev. Nadaljnje zmanjševanje števila sodnikov po oceni Vrhovnega sodišča ni verjetno, saj se z zakonodajnimi spremembami širi krog pristojnosti, ki jih imajo sodišča. To je še zlasti opazno na upravnem področju. Brez sistemske zamejitve stalnega povečevanja sodnih pristojnosti ali prenosa sodnih pristojnosti na druge organe se lahko trend števila sodnikov obrne le navzgor in ne navzdol.

V zvezi z digitalizacijo je treba izpostaviti podatek, da je s 1. decembrom 2025 tudi Upravno sodišče prešlo na elektronsko poslovanje. S 1. januarjem 2025 pa so sodišča začela uporabljati novo aplikacijo Evidenca oseb po 255. členu Zakona o gospodarskih družbah. Gre za evidenco oseb, ki jim je bilo kot članom organa vodenja ali nadzora družbe, nad katero je bil začet stečajni postopek, pravnomočno naloženo plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami o odškodninski odgovornosti v zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje. Upravljavec evidence je Vrhovno sodišče.

Lani je bilo izvedenih več nadgradenj sistema za pretvorbo govora v tekst z uporabo umetne inteligence (TIPKO), povezanih z optimizacijo delovanja in dodajanja novih funkcionalnosti za uporabnike. Sistem TIPKO je bil razširjen tudi s programskim paketom Tipko Live, ki omogoča sprotno diktiranje, izveden pa je bil tudi nakup mikrofonov za neposredno diktiranje. S pomočjo tehnologije tako lahko gluhim in naglušnim omogočimo sprotno spremljanje sodnega postopka s pomočjo samodejnega podnaslavljanja v živo oz. pretvarjanja govora v besedilo v realnem času.

Nenazadnje sodstvo od Ministrstva za pravosodje pričakuje več aktivnosti za zagotovitev primernih prostorov za vsa sodišča ter ustrezno dostopnost prostorov za osebe z invalidnostjo, ki kljub številnim opozorilom še vedno ni zagotovljena.

 

Publikacija Otvoritev sodnega leta 2026

 

FOTOGRAFIJE: Bor Slana, STA

 

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.