| 21.01.2026 |
Višje delovno in socialno sodišče |
VDSS Sodba Pdp 424/2025
|
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore |
ZIS in KPGIT zgolj določata, da se napitnina deli med zaposlene, ne določata pa načina delitve. Glede ključa delitve ZIS napotuje na panožno kolektivno pogodbo, tj. KPGIT (četrti odstavek 91. člena ZIS), slednja pa le primeroma našteje kriterije, ki jih lahko delodajalci upoštevajo ob ureditvi tega vprašanja v podjetniških kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih (tretji odstavek 73. člena KPGIT, ki se je uporabljala do 31. 12. 2024 oziroma drugi odstavek 75. člena KPGIT, ki se uporablja od 1. 1. 2025). Način delitve napitnine... |
| 21.01.2026 |
Višje delovno in socialno sodišče |
VDSS Sodba Pdp 423/2025
|
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore |
ZIS in KPGIT zgolj določata, da se zbrana napitnina sorazmerno razdeli med vse zaposlene glede na udeležbo posameznika oziroma posameznega delovnega mesta v delovnem procesu v igralnici, ne določata pa ključa delitve (v kolikšnem deležu je pri delitvi udeleženo posamezno delovno mesto oziroma zaposleni na delovnem mestu). Ključ delitve napitnine se mora določiti v podjetniški kolektivni pogodbi, tožnici pa napitnina glede na Prilogo št. 5 h PKP ne pripada.
Zakonska zahteva po sorazmerni delitvi po posameznih delovnih mestih oziroma... |
| 22.12.2025 |
Višje delovno in socialno sodišče |
VDSS Sodba Pdp 459/2025
|
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore |
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izhajalo iz stališča, da med strankama ni spora o tem, kakšna je vsebina dela, ki ga je opravljala tožnica, temveč je sporno zgolj pravno vprašanje, ali ji v takih okoliščinah pripada višje plačilo. Ker je dejansko stanje pravilno ugotovljeno in bistvo spora ni v dokazovanju dejanskega dela, temveč v pravilni uporabi materialnega prava, neizvedba predlaganih dokazov ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe in zato ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.
Eden izmed izrecnih ciljev... |
| 11.12.2025 |
Višje delovno in socialno sodišče |
VDSS Sodba Pdp 425/2025
|
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore |
Tožnik je večino delovnega časa (80 % do 85 %) opravljal dela in naloge drugega, višje vrednotenega delovnega mesta, v preostalem obsegu pa je opravljal druga spremljajoča dela. Glede na navedeni obseg delovnega časa, v katerem je opravljal drugo delo, kot pa je bilo tisto, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, oziroma prvostopenjsko ugotovitev, da v vtoževanem obdobju sploh ni opravljal del in nalog delovnega mesta tehnični vodja VI, je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da mu sodišče prve stopnje ne bi smelo prisoditi... |
| 03.12.2025 |
Višje delovno in socialno sodišče |
VDSS Sodba Pdp 353/2025
|
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore |
Delodajalec ima široko polje proste presoje pri organiziranju delovnih procesov, oblikovanju sistemizacije in vrednotenju delovnih mest. Ta delodajalčeva avtonomija pa ni neomejena, temveč jo omejujejo ustavna jamstva, zlasti načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije. Eden izmed izrecnih ciljev ZSPJS je zagotoviti javnim uslužbencem enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih (drugi odstavek 1. člena ZSPJS). Bistvo tega načela je, da javni uslužbenec za enako delo ne sme biti slabše... |
| 26.11.2025 |
Višje delovno in socialno sodišče |
VDSS Sodba X Pdp 408/2025
|
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore |
Po določbi 42.a člena takrat veljavnega ZSPJS (uporabljal se je do 1. 1. 2025) lahko reprezentativni sindikati naknadno, ne glede na soglasje strank, pristopijo h kolektivni pogodbi, ki ureja plače v javnem sektorju, ki jo je sklenil eden ali več reprezentativnih sindikatov in Vlada RS ali od nje pooblaščeno ministrstvo oziroma drug z zakonom pooblaščen organ, pristop pa ima pravne učinke od dneva, ko so bili o njem obveščeni podpisniki kolektivne pogodbe. Kot drug z zakonom pooblaščeni organ je mogoče šteti tudi predlagatelja, saj... |
| 26.11.2025 |
Višje delovno in socialno sodišče |
VDSS Sklep Pdp 379/2025
|
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore |
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP). Z uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ) je bil institut delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen z institutom delne ali popolne postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (295. člen DZ). Glede na to, da je namen obeh institutov isti, se tudi v primerih začetka postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prekine... |
| 26.11.2025 |
Višje delovno in socialno sodišče |
VDSS Sodba Pdp 376/2025
|
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore |
Kriteriji, po katerih je toženka spremljala poskusno delo tožnika, so bili samostojnost, natančnost in pravočasnost opravljanja delovnih nalog. Ker jih po oceni toženke ni dosegel, mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. Drži, da so našteti kriteriji lahko tudi podlaga presoji odpovednega razloga nesposobnosti iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1,1 vendar to ne pomeni, da je odpovedni razlog neuspešno opravljenega poskusnega dela mogoče vsebinsko enačiti z odpovednim razlogom... |
| 26.11.2025 |
Višje delovno in socialno sodišče |
VDSS Sodba Pdp 345/2025
|
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore |
Tožnici je bil prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, na kateri sta bili zaslišani stranki in priča, vročen že po izpodbijani sodbi, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP. Vendar pa ta kršitev na pravilnost in zakonitost same odločitve ni vplivala. Tožnica je namreč imela ne glede na kasnejšo vročitev skladno s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP možnost, da v petih dneh od vročitve prepisa ugovarja zoper morebitno nepravilnost prepisa, česar pa ni storila.
Delodajalec ima ob upoštevanju zakonske prepovedi... |
| 26.11.2025 |
Višje delovno in socialno sodišče |
VDSS Sodba Pdp 358/2025
|
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore |
Odpoved je nezakonita že zaradi neupoštevanja zakonskih določb o varstvu delavcev pred upokojitvijo, zato se sodišče prve stopnje utemeljeno ni ukvarjalo s preostalimi trditvami, s katerimi je tožnik izpodbijal odpoved (pravilnost vročitve, skladnost odpovedi s sporazumom o prevzemu delavcev, resničnost poslovnega razloga). Presoja navedenih trditev ne bi mogla vplivati niti na drugačno odmero denarnega povračila po 118. členu ZDR-1. |
