Protestni zbor in izjava za javnost sodnikov Višjega delovnega in socialnega sodišča

 

Posebej želijo izpostaviti, da položaj sodnikov kot funkcionarjev v službenem razmerju, kar se tiče njihovega plačnega položaja, ni primerljiv s položajem javnih uslužbencev, zato mora biti urejen s posebnim zakonom, to je Zakonom o sodniški službi. Ne more in ne sme biti odvisen od pogajanj socialnih partnerjev o ureditvi položaja javnih uslužbencev, v katerih sodniki, kot veja oblasti, ne morejo in ne smejo sodelovati in zato tudi ne more biti predmet urejanja v sistemskem zakonu, ki ureja plače v javnem sektorju. Pri določitvi plač je potrebno upoštevati predpisane omejitve, ki veljajo za sodnike, predvsem pa težo odločanja v sporih, ki je naložena le sodnikom. Nesprejemljivo je, da se na sodiščih prve stopnje nemalokrat zgodi, da je v sodni dvorani sodnik, ki razsoja, manj plačan kot preostali udeleženci postopka, ki so prav tako plačani iz državnega proračuna.

 

Prav tako so opozorili na pomen zagotavljanja ustreznih prostorskih pogojev za delo sodišč. Ocenili so, da bi uresničitev namere Ministrstva za pravosodje o selitvi Višjega delovnega in socialnega sodišča (ki je edino višje sodišče s tega področja v državi) na obrobje mesta, pomenila tudi njegovo razvrednotenje, kar bi negativno vplivalo tudi na pomen sodnega varstva pri varovanju in uresničevanju delovnih in socialnih pravic, ki so bistvenega pomena v življenju vsakega posameznika in ki v drugih državah članicah EU pridobivajo na pomenu. Izpostavili so nujnost izvedbe projekta izgradnje sodne stavbe na že davno določeni lokaciji za Bežigradom.

 

Celotna vsebina izjave za javnost sledi v nadaljevanju:

 

»Izjava za javnost sodnikov Višjega delovnega in socialnega sodišča

 

Sodniki izvajamo sodno oblast, ki je po Ustavi RS ena izmed treh vej oblasti. Neodvisnost sodstva je osrednji element demokratične ureditve, temeljni gradnik vladavine prava ter zagotovilo za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pomemben vidik načela neodvisnosti je tudi materialna neodvisnost sodnikov. Zahtevnost in odgovornost opravljanja sodniške funkcije terja ustrezno ovrednotenje našega plačnega položaja, kar sedaj ni zagotovljeno. Že dlje časa je neuspešno izpostavljena potreba po nujni intervenciji. Položaj sodnikov kot funkcionarjev v službenem razmerju, kar se tiče njihovega plačnega položaja, ni primerljiv s položajem javnih uslužbencev, zato mora biti urejen s posebnim zakonom, to je Zakonom o sodniški službi. Ne more in ne sme biti odvisen od pogajanj socialnih partnerjev o ureditvi položaja javnih uslužbencev, v katerih sodniki, kot veja oblasti, ne moremo in ne smemo sodelovati in ne more biti predmet urejanja v sistemskem zakonu, ki ureja plače v javnem sektorju. Neustrezne sodniške plače so primer vplivanja na sodnike in na njihovo neodvisnost, zato zahtevamo, da se nemudoma izvrši odločba Ustavnega sodišča RS U-I-772/21, s katero je to ugotovilo, da je obstoječa zakonska ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavo, in uredijo plače sodnikov v Zakonu o sodniški službi, vključno z določitvijo mehanizmov njihovega usklajevanja (določi naj se formula, kakšen odstotek k povišanju prinese dvig povprečne plače v državi in kakšen dvig življenjskih stroškov v posameznem koledarskem letu). Pri določitvi plač je potrebno upoštevati predpisane omejitve, ki veljajo za sodnike, predvsem pa težo odločanja v sporih, ki je naložena le sodnikom. Nesprejemljivo je, da se na sodiščih prve stopnje nemalokrat zgodi, da je v sodni dvorani sodnik, ki razsoja, manj plačan kot preostali udeleženci postopka, ki so prav tako plačani iz državnega proračuna.

 

Opozoriti je potrebno še na pomen zagotavljanja ustreznih prostorskih pogojev za delo sodišč. V Ljubljani nujno potrebujemo novo, sodobno sodno stavbo, po zgledu drugih držav članic EU. Zadnja namera Ministrstva za pravosodje, za katero smo izvedeli iz medijev, za nakup poslovne stavbe na naslovu Litijska cesta 51, ki se je neuspešno prodajala več let, je več kot neprimerna. Prostorska umestitev sodišč igra pomembno vlogo pri njihovem vrednotenju. Selitev Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je edino višje sodišče s tega področja v državi, na obrobje mesta, bi pomenila tudi njegovo razvrednotenje, kar bi negativno vplivalo tudi na pomen sodnega varstva pri varovanju in uresničevanju delovnih in socialnih pravic, ki so bistvenega pomena v življenju vsakega posameznika in ki v drugih državah članicah EU pridobivajo na pomenu. Nujno je zato treba oživiti delo na projektu sodne stavbe, na že davno določeni lokaciji in pripravljenih načrtih, za Bežigradom. Tudi sicer Višje delovno in socialno sodišče že več kot dvajset let deluje v povsem ustreznih prostorih, ki so po veljavni tripartitni najemni pogodbi sredi prenove, zato ni potrebe za njegovo selitev. Vsekakor menimo, da je pri načrtovanju prostorskih pogojev sodišč nujno sodelovanje vseh deležnikov, torej tudi predstavnikov sodstva.

 

Vplivanje na neodvisnost sodstva in sodnikov z določanjem neustreznih sodniških plač, neizvršitev odločitve Ustavnega sodišča RS, drobitev sodišč in njihova selitev na obrobje mesta, postavlja pod vprašaj delovanje pravne države in kaže na nepoznavanje temeljnega načela delitve oblasti, zato pozivamo k spoštovanju načela pravne države in vladavine prava in zakonodajalca k takojšnjemu ukrepanju.

 

Sodniki Višjega delovnega in socialnega sodišča«