Mediacija - višja kultura odnosov v znak spoštovanja mirnega reševanja sporov, pravne kulture in kulture dialoga med ljudmi

08.06.2022 / Okrožno sodišče v Ljubljani

Okrožno sodišče v Ljubljani in Ministrstvo za pravosodje sta s Konferenco ob 20. obletnici sodišču pridružene mediacije z naslovom Mediacija - višja kultura odnosov, obeležila dogajanje, ki sega v čas pred dobrima dvema desetletjema. Tukajšnje sodišče je kot prvo v Sloveniji začelo z uvajanjem mirnega reševanja sporov v okviru sodnega postopka. Konferenco, katere osrednji gost je bil predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florijančič, sta otvorila organizatorja prireditve predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik in ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, v imenu Odvetniške zbornice Slovenije je udeležence nagovoril njen predsednik, odvetnik in mediator Janez Starman.

Na sliki: Udeleženci konference

Sodišče je sporazumno reševanje sporov najprej nudilo v pravdnih, nato v družinskih in gospodarskih sporih. Kasneje so program mediacij vključili v stečajne postopke. K nadgradnji in zakonski podlagi reševanja sporov je prispeval zakonodajalec, ki je leta 2009 sprejel Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov, s katerim je uzakonil mediacijo na skoraj vseh slovenskih sodiščih. Po besedah predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika se v več kot polovici primerov mediacije zaključijo uspešno, to je s sklenjeno poravnavo ali umikom tožbe. Večina uspešno končanih zadev se zaključi na prvem oziroma drugem srečanju. Od leta 2001 do vključno aprila letos so stranke v postopkih pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in okrajnimi sodišči pod okriljem Okrožnega sodišča v Ljubljani podale soglasje za postopek mediacije v 16.631 zadevah. Od tega je bilo uspešno rešenih skupaj s pridruženimi zadevami 8.554 zadev, kar je dobra polovica vseh zadev. Mediacija je bila najbolj razširjena v gospodarskih, pravdnih in družinskih sporih in je pomembno prispevala k številu rešenih zadev. Predsednik sodišča Pogačnik poudarja, da si bo sodišče še naprej prizadevalo, da bo mediacija aktivno živela in bo prepoznavna v družbi kot dobra praksa reševanja konfliktnih razmerij tudi potem, ko se spor že preseli na sodišče.

Konferenca je potekala v treh delih. V prvem delu so se takratni pobudniki in začetniki programa sodišču pridružene mediacije ozrli v leto 2001, ko se je zbrala skupina sodnikov pod vodstvom takratnega predsednika sodišča Aleša Zalarja in po ameriškem modelu začela s prvimi izzivi načrtovanja in vodenja programa mediacije. Vodila sta jih zavzetost in navdušenje, povod za to pa je bila med drugim zahteva Evropskega sveta leta 1999 po oblikovanju alternativnih sodnih postopkov v državah članicah zaradi omogočanja lažjega in boljšega dostopa do sodnega varstva. Sodišču pridružena mediacija je postala prepoznavna kot prostovoljni postopek, spodbujen, podprt in usmerjen s strani sodišča. Stranki daje možnost, da sodeluje pri reševanju lastnega spora, kar vpliva na visoko stopnjo zadovoljstva strank s postopkom mediacije. »Pozitivna ocena o postopku v programu sodišču pridružene mediacije pomaga graditi pozitivno podobo o sodstvu, zato bi morali graditi in ohranjati prepoznavnost tega ҆produkta҆«, poudarja mag. Nina Betetto, vrhovna sodnica in mediatorka.

Da mediacija več kot uspešno dopolnjuje sodne postopke in prispeva k učinkovitejšemu delu sodišč, ugotavlja sodnica in mediatorka mag. Sonja Ilovar Gradišar. „Stranka nosi samo nekaj dodatnih stroškov svojega pooblaščenca, procesni roki ne tečejo in sodni postopek je za tri mesece prekinjen. V primeru poravnave se postopek reši hitro in z bistveno manjšimi stroški postopka pred sodiščem. Veliko večja je tudi verjetnost, da bosta stranki prostovoljno izpolnili obveznosti, ki sta jih prevzeli s sodno poravnavo, kot če bi to naložilo sodišče s sodno odločbo. Izvršba praviloma torej ni potrebna, kar je za stranke zelo pomembno.“ Kultura mirnega reševanja sporov se povečuje in to postaja vrednota in ne znak šibkosti. Sodniki mediatorji ugotavljajo, da stranke pozitivno sprejemajo, da je mediator sodnik. Mediacije potekajo na sodišču, mediator kot sodnik pa je v tem okolju sprejet in ga tudi sam dobro pozna. Reševanje sporov sodnika pripelje do veščin in znanj, ki mu pomagajo spoznati, kaj je bistvo spora. Sporočilo osrednjega dela konference je bilo, da sojenje in mediiranje tudi v prihodnje ostaneta medsebojno dopolnjujoča in ne konkurenčna postopka. Ob morebitni nevarnosti, da upade število napotitev na mediacijo, pa je naloga sodišča, da zagotavlja nadzor nad delom in kakovostjo mediatorjev.

„Mediacija ni sojenje, pogajanje pa predstavlja iskanje skupnih interesov in ne barantanja kot na tržnici,“ je v zadnjem delu konference opozoril odvetnik Luka Vižintin. Odvetnik Damijan Pavlin pa se je spraševal, ali mora odvetnik v vlogi mediatorja zatajiti svojo odvetniško nrav, ali pa se s svojo razcepljeno osebnostjo morebiti lažje vživi v eno in drugo stran in tako pomaga pri soustvarjanju rešitve. O vlogi mediatorja kot enega izmed stebrov humanosti v postmoderni družbi je v tem delu spregovoril tudi odvetnik mag. Zoran Hajtnik in opozoril na potrebo po večjem zavedanju družbene pomembnosti mediacij in nadaljnji zavezi njene širitve in utrjevanja kot temeljnemu načinu razreševanja konfliktov, tudi v luči aktualnih vojnih konfliktov.

Vodja Službe za alternativno reševanje sporov pri Okrožnem sodišču v Ljubljani Barbara Levstik Šega z zadovoljstvom ugotavlja, da je mirno reševanje sporov med strankami sodnih postopkov vedno bolj cenjeno, saj se na takšen način sodni postopek praviloma konča na prvi stopnji, s sodno poravnavo, kar pomeni, da so razbremenjena tudi instančna sodišča. Ministrstvo za pravosodje, zato v okviru operacije Učinkovito pravosodje preko podaktivnosti »Identifikacija in implementacija orodij za promocijo izvajanja sodišču pridružene mediacije« zagotavlja sredstva za izvajanje promocije mediacije. Navedeno pomeni, da je s črpanjem EU sredstev za promocijo postopkov mediacije za stranke olajšano breme stroškov postopka.

Ob zaključku celodnevnega srečanja mediatorjev je vodja službe Levstik Šega poudarila še, da je mirno reševanje sporov pravna vrednota in opozorila, da je zato izjemno pomembno, da so v proračunu sodstva v ta namen tudi v prihodnje zagotovljena sredstva.

Na sliki: Udeleženci konference

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.