TIPKO – pilotni poskus razbremenitve sodnega osebja in hitrejšega poslovanja s strankami

01.06.2022 / Okrožno sodišče v Ljubljani

Tipko

Okrožno sodišče v Ljubljani že dlje časa opozarja na podcenjen položaj sodnega osebja, vključno s sodnimi zapisnikarji, kar povzroča težave v delovnem procesu. Ker sodišče na sistem plač v javnem sektorju nima vpliva, je pristopilo k drugim ukrepom za blaženje stanja. Eden takih je pilotni projekt Tipko, kot orodje za sodno osebje, hkrati pa tudi kot orodje pri sodnikovem delu, s katerim se bo s pomočjo inovativne uporabe tehnologije pripomoglo k lažjemu delu in hitrejšemu poslovanju s strankami v postopku.

 

Razloge za uvedbo pilotnega projekta Tipko, implementacija strojnih prepisov zvočnih zapisov v delovni proces sodišča, je na novinarski konferenci predstavil predsednik sodišča Marjan Pogačnik, kot vodja delovne skupine je o projektu spregovoril podpredsednik sodišča Tomaž Bromše, vodja specializiranega oddelka dr. Ciril Keršmanc je kot član skupine poskrbel za vpeljavo pilotnega projekta v delovne procese in povedal, kako daleč je sodišče z implementacijo projekta. Kot zunanji sodelavec je na predstavitvi sodeloval predstavnik izvajalca, družbe Ilol d.o.o., Primož Bratanič, ki je pojasnil tehnični del implementacije.

 

Sodni zapisnikarji kazenskega in specializiranega oddelka so bili lani na obravnavah prisotni 4.158 ur. Posneli so 642 ur, za kar so potrebovali 2.850 ur prepisovanja in nastalo je 13.351 strani prepisa. Samo lani je bilo na teh dveh oddelkih mesečno opravljenih okrog 70 ur zvočnih zapisov. Sodni zapisnikarji za prepis ene ure zvočnega zapisa v povprečju porabijo štiri ure strojepisnega dela (upoštevaje povprečno 70 ur zvočnih zapisov to pomeni mesečno dodatnih 280 človek-ur strojepisnega dela s prepisi), opisuje predsednik sodišča Pogačnik in ob tem napoveduje trend naraščanja prepisov, pri čemer ti niso edina naloga sodnih zapisnikarjev, katerih delo je v sistemu plač zelo nizko vrednoteno. Zaradi velikega obsega prepisovanja zvočnih zapisov ni vedno mogoča kvalitetna podpora vsem sodnikom glede ostalih zadolžitev sodnega osebja, manjše število oziroma odsotnosti ter velika fluktuacija sodnega osebja, pa so posledica podcenjenosti njihovega dela v sistemu plač.

 

Zakonodajalec je v Zakonu o kazenskem postopku in v Zakonu o pravdnem postopku omogočil, da se zaslišanje ali narok posname z ustreznimi tehničnimi sredstvi za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje. Sodniki se tega v postopkih poslužujejo čedalje bolj in tudi glede na pričakovanja strank se pričakuje nadaljevanje tega trenda. Ker je zvočnih zapisov posledično čedalje več, pa poleg pozitivnih učinkov to povzroča tudi pritisk na druge delovne procese povezane s prepisovanjem zvočnih zapisov, kjer je pretežni del bremena na sodnih zapisnikarjih. Avtomatizirani strojni prepisi zvočnih zapisov predstavljajo pot k vsaj delni razbremenitvi sodnih zapisnikarjev. Cilj pilotnega projekta je, da se za eno uro zvočnega zapisa iz sedanjih štirih ur prepisovanja in urejanja pride vsaj na eno uro, če ne manj. To bi zgolj za kazenski in specializirani oddelek pomenilo prihranek 210 ur dela oziroma toliko ur kvalitetnejšega dela na drugih zadolžitvah sodnih zapisnikarjev. Tak prihranek pa se že lahko pozna tudi pri hitrejšem poslovanju s strankami.

 

Pilotni projekt od samega začetka poteka ob polni podpori in sodelovanju Vrhovnega sodišča RS. Po besedah podpredsednika sodišča Bromšeta se bo z izvedbo pilotnega projekta ugotovilo, ali je tehnika strojnih prepisov primerna za implementacijo v delovne procese sodišč in ocenilo koristi oziroma stroške ter tveganja, kot podlago za razmislek o smotrnosti širše implementacije strojnih prepisov in vključitve strojnih prepisov v nadgradnje prehoda na e-spis.

 

Gre za pilotni projekt, ki še ni polno vpeljan v delovne procese, dosedanji začetni rezultati pa so vzpodbudni in so bili s praktično demonstracijo predstavljeni udeležencem novinarske konference.

 

 

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.