Na okrogli mizi ob dnevu boja proti nasilju nad ženskami sodelovali tudi dve sodnici

Vrhovna sodnica na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča Maja Baškovič je na okrogli mizi med drugim izpostavila dobro prakso Okrožnega sodišča v Ljubljani, v okviru katerega deluje Služba za podporo oškodovancem. “S spremembo Sodnega reda bo ta služba začela delovati tudi na območjih preostalih višjih sodišč, torej v Celju, Mariboru in Kopru. Namenjena je vsem oškodovancem, predvsem pa žrtvam kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost ter kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Na Vrhovnem sodišču opažamo, da bi bilo v interesu otrok, da kazenski in civilni sodniki na omenjenih področjih sodelujejo. Zato je nedavno z delom začela delovna skupina, ki jo vodiva s Katarino Parazajda, vrhovno sodnico na civilnem oddelku Vrhovnega sodišča. Ta bo med drugim preučila tudi možnost, da bi zaslišanja, ki se opravljajo v Hiši za otroke, ki je sicer namenjena celostni obravnavi otrok, udeleženih v kazenskih postopkih, uporabili tudi v civilnih postopkih, v katerih so prav tako udeleženi ti isti otroci in večinoma potekajo celo sočasno.”
Na okrogli mizi so sodelovale še vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante, Brigita Mokbel iz Centra za socialno delo Dolenjske in Bele krajine, specialistka v Oddelku za mladoletniško kriminaliteto Bojana Kračan, predsednica Zbornice zdravstvene nege in državna svetnica Monika Ažman ter strokovna vodja zatočišča Društva SOS telefon Lilijana Jelnikar.

Okrožna sodnica z Okrožnega sodišča v Kranju Janja Roblek je kot problematično izpostavila področje določanja in izvajanja stikov oziroma vprašanje, kako uravnotežiti pravico in dolžnost, da otroku zagotovimo stik z obema staršema. “Najbolj očiten izziv predstavlja predaja otroka od enega starša k drugemu. Če so otroci dovolj veliki, da lahko prehajajo sami ali pa predaja poteka v šoli ali vrtcu, običajno ni težav. Težave pa se lahko pojavijo, če pride do neposredne konfrontacije med staršema, kar lahko vodi do novega nasilja kljub obstoječi prepovedi približevanja. O takih primerih smo obveščeni, če smo na primer mi izdali ukrep prepovedi približevanja. Če stranka sama ne predlaga ukrepov, postane to obvestilo del spisa, saj sodišča ne morejo delovati po uradni dolžnosti.”

Udeleženke so so strinjale, da morajo pri obravnavi nasilja nad ženskami institucije sodelovati in žrtvam omogočiti korektno obravnavo brez sekundarne viktimizacije. Na področju nasilja nad ženskami smo v zadnjih desetletjih zelo napredovali, so pa še priložnosti za izboljšave. “Ko žrtve spregovorijo o nasilju, je pomembno, da se jih zaščiti in v vseh postopkih tudi spoštljivo in sočutno obravnava,” je okroglo mizo sklenila moderatorka Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo.

Po uradnih podatkih je 22 odstotkov žensk do svojega 15. leta starosti doživelo fizično (vključno z grožnjami) ali spolno nasilje. Slovenska policija je sicer v letošnjem letu obravnavala več kot 1100 primerov nasilja v družini in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Lani je bilo pri nas zabeleženih pet femicidov.

Združeni narodi so 25. november razglasili za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami leta 1999. Datum ni izbran naključno - posvečen je sestram Mirabal iz Dominikanske republike, političnim aktivistkam, ki so se uprle diktaturi in bile zaradi tega brutalno umorjene.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.