Dijaki na Vrhovnem sodišču spoznali sodni postopek skozi simulacijo glavne obravnave
22.10.2026 / Vrhovno sodišče
Dijaki tretjih letnikov Gimnazije Želimlje so ta teden obiskali Vrhovno sodišče in izpeljali simulacijo glavne obravnave v zadevi glede kaznivega dejanja velike tatvine. Skozi simulacijo, ki je potekala v eni izmed razpravnih dvoran ljubljanske sodne palače, jih je vodila vrhovna sodnica Maja Baškovič.
Po oklicu glavne obravnave so dijaki, razdeljeni v tabore, tj. sodniški, tožilski in zagovorniški tabor, ter obtoženec in oškodovanka zasedli svoja mesta v razpravni dvorani. Sledila je simulacija glavne obravnave v kazenski zadevi zoper 22-letnega A. A., ki se mu je očitala storitev kaznivega dejanja velike tatvine. Najprej je sodni senat v sestavi dijakov zaslišala obtoženca, sledilo je zaslišanje oškodovanke.
Obtoženi A. A. je tesno sodeloval s svojimi zagovorniki ter na vprašanja tožilstva odgovarjal kratko in jedrnato. Med obravnavo se je večkrat posvetoval z zagovorniki in poudarjal, da so dokazi zoper njega nezanesljivi. Njegov zagovor je bil tako prepričljiv, da so preostali dijaki, ki so predstavljali javnost, menili, da ni storil očitanega kaznivega dejanja.
Oškodovanka B. B. je po spominu opisala dogodek, ki se ji je pripetil kritičnega dne okoli 14.30, ko se je s kolesom peljala ob Ljubljanici. Pri nekdanji tovarni Rog ji je neznanec ukradel torbico iz sprednje košare in pobegnil. Čeprav ga je poskušala ujeti, ji to ni uspelo. Torbico je pozneje našla na kolesarski stezi pri Cukrarni, vendar brez denarnice. Tatvino je prijavila policiji, ki je osumljenca prijela.
Državna tožilka, prav tako dijakinja, je v zaključku povzela dogajanje in predlagala, da sodišče obtožencu izreče tri leta zaporne kazni, njegovi zagovorniki pa so v zaključni besedi izpostavili pomanjkanje dokazov in njihovo nezanesljivost ter predlagali, da sodišče izreče oprostilno sodbo. Sodni senat je po kratkem posvetovanju A. A. oprostil vseh očitkov in mu izrekel oprostilno sodbo.
Vrhovna sodnica Maja Baškovič je z zanimivimi in poučnimi pojasnili dijakom pomagala pri vodenju in razumevanju poteka glavne obravnave. Opozorila jih je, da mora sodnik pred začetkom vsakega zaslišanja zaslišano osebo ustrezno poučiti o njenih pravicah. Poudarila je, da je pravilen in pravočasen pravni pouk ključnega pomena za zakonitost postopka, saj lahko opustitev tega koraka pomeni kršitev procesnih pravil in vpliva na dopustnost dokazov, pridobljenih med zaslišanjem. Pojasnila jim je tudi, kdo so privilegirane priče in v katerih primerih imajo pravico odkloniti pričanje zoper svoje bližnje sorodnike.
Po koncu simulacije je vrhovna sodnica gimnazijcem odgovarjala na različna vprašanja ter jim predstavila poklicno pot sodnika. Dijake je med drugim tudi zanimalo, katere primere je bilo v njeni dolgoletni karieri kazenske sodnice najtežje soditi. Svoje izkušnje je ponazorila s primeri iz sodne prakse, s katerimi je udeležencem približala zahtevnost sodniškega dela ter osebne in strokovne izzive, s katerimi se sodniki srečujejo pri obravnavi najtežjih kazenskih zadev.
Vrhovno sodišče organizira simulacije glavne obravnave v okviru projekta približevanja sodstva mladim, da bi jih na podlagi igranih primerov resničnega dogajanja na sodišču seznanili z delovanjem sodstva, predstavili delo sodnikov ter različne vrste sodnih postopkov. S tem želimo pri mladih vzbuditi zanimanje za delovanje države in njenih podsistemov ter jih spodbuditi k aktivnemu vključevanju v razprave o pravni državi.
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.