Dijaki Gimnazije Ptuj na obisku Vrhovnega sodišča

Vrhovna sodnica je uvodoma poudarila, da sistem sodišč oziroma sodstva v Sloveniji temelji na načelu delitve oblasti, kjer je sodna veja oblasti samostojna in neodvisna od zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Gimnazijcem je pojasnila, da je Vrhovno sodišče najvišji organ rednega sodstva. Predstavila je poklicno pot sodnika, vse od študija prava do trenutka, ko posameznik prevzame sodniško funkcijo; za sodnika je sicer potrebna starost 30 let in izpolnjevanje ostalih, zakonsko določenih pogojev. Ker je pogovor z mladimi potekal v eni od razpravnih dvoran, kjer sicer potekajo tudi kazenske obravnave, jim je vrhovna sodnica predstavila tudi razporeditev v sodni dvorani, kdo sedi na katerem mestu, kakšne so vloge posameznih udeležencev sodnega postopka itd.

Vrhovna sodnica je mladim tudi pojasnila, da sodno vabilo ni nekaj, kar bi lahko ignorirali. Preberemo ga, preverimo, v kakšni vlogi smo vabljeni in kakšne posledice so navedene v vabilu. Če se ne moremo udeležiti obravnave, sodišče o tem čim prej obvestimo in izostanek opravičimo. Razpravo o tej temi je obogatila s primeri, s katerimi se je v svoji dolgoletni karieri srečevala kot kazenska sodnica, kar je prispevalo k boljši predstavi o izzivih in realnosti sodniškega dela.

Po pogovoru z vrhovno sodnico so si mladi obiskovalci ogledali arhivski del Centralne pravosodne knjižnice. Z zanimanjem so prisluhnili bibliotekarki Maji Vavtar, ki jih je spomnila, da letos obeležujemo 250-letnico odprave sodne torture oziroma mučenja kot sredstva kazenskega prava v habsburških dednih deželah. Ogledali so si tudi Kazenski zakonik Marije Terezije - Constitutio Criminalis Theresiana -, izdan leta 1768.

V okviru projekta približevanja sodstva mladim bomo tudi v tem šolskem letu na Vrhovnem sodišču gostili številne skupine učencev in dijakov ter domačih in tujih študentov.

 

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.