V 19 sodnih dvoranah je odslej možno podnaslavljanje v živo

Generalna sekretarka Vrhovnega sodišča Helena Miklavčič je izpostavila, da se sodstvo zaveda pomena pravice dostopa do sodišča za vse, ne glede na osebne okoliščine ali ovire. Pravica do sodnega varstva je temeljna človekova pravica in kot taka ne sme biti podvržena omejitvam. Poudarila je, da so bile osebe z izgubo sluha že zdaj v pisanjih sodišča opozorjene, da lahko sodišče obvestijo o tem, da v sodnem postopku potrebujejo pomoč tolmača za znakovni jezik. “Ker pa se je izkazalo, da lahko s pomočjo tehnologije gluhim in naglušnim omogočimo sprotno spremljanje sodnega postopka s pomočjo podnaslavljanja v živo, smo za to uporabili opremo, ki je v 19 razpravnih dvoranah po vsej Sloveniji sicer primarno namenjena izvajanju sojenja na daljavo,” je še dejala generalna sekretarka.

Direktor Centra za informatiko na Vrhovnem sodišču mag. Bojan Muršec je pojasnil, da so zaradi operativnih potreb pri delu sodnikov in sodnih zapisnikarjev že pred dvema letoma v okviru pilotnega projekta TIPKO na Okrožnem sodišču v Ljubljani začeli z uvajanjem sistema za strojno prepisovanje zvočnih posnetkov. Poleg razvoja namenske programske opreme je projekt zahteval tudi vzpostavitev lastne strojne infrastrukture za zagotavljanje varstva podatkov, saj mora pretvorba podatkov potekati na strežnikih sodstva. “Po uspešnem zaključku projekta TIPKO se je izkazalo, da ta tehnologija hkrati predstavlja optimalno rešitev za zagotavljanje dostopnosti sodnih postopkov osebam z okvaro sluha. Programska oprema ob ustrezni nadgradnji strojnih kapacitet omogoča tudi podnaslavljanje oziroma pretvorbo zvočnega zapisa v živo,” je še pojasnil.

Višji sodnik dr. Ciril Keršmanc, vodja kazenskega in specializiranega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani ter vodja pilotnega projekta TIPKO, je nato predstavil delovanje tega sistema v praksi in osnovne funkcionalnosti ter opisal vse korake, ki so vodili do vzpostavitve podnaslavljanja v sodnih dvoranah. Ob tem je opozoril, da “kot pri vseh novostih, se tudi ob uvajanju podnaslavljanja v živo na sodiščih pričakujejo tehnični in organizacijski izzivi. Te izzive bomo obravnavali in spremljali s strani projektne skupine, ki deluje v v okviru Vrhovnega sodišča.”

Generalna direktorica Direktorata za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo na Ministrstvu za pravosodje mag. Valentina Vehovar je poudarila, da je učinkovita komunikacija temelj enakopravne udeležbe oseb z okvaro sluha v sodnih postopkih. “Vzpostavitev podnaslavljanja v živo v 19 razpravnih dvoranah po Sloveniji je pomemben korak k bolj dostopnemu in učinkovitemu sodnemu varstvu. Videokonferenčna oprema, ki omogoča delovanje programa TIPKO, je bila zagotovljena s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), s čimer smo zagotovili pomembno tehnično nadgradnjo in okrepili komunikacijsko podporo gluhim in naglušnim udeležencem. Na ministrstvu bomo tudi v prihodnje podpirali razvoj tehničnih in informacijskih rešitev, ki izboljšujejo razumljivost postopkov in prispevajo k enakopravnemu uresničevanju pravic vseh strank,” je še dodala.

Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Gorazd Orešnik se je v imenu zveze zahvalil Vrhovnemu sodišču in Ministrstvu za pravosodje za konstruktivno sodelovanje in prizadevanja pri vzpostavitvi te rešitve. “Podnapisi v živo niso zgolj tehnična izboljšava. Gre za zaščito naših pravic, saj omogočajo dostop do točnih informacij ter zagotavljajo, da gluhi in naglušni niso več zadnji, ki izvejo pomembne podatke – zlasti v primerih, kjer so informacije občutljive, pravno pomembne ali povezane z osebno varnostjo. Podnaslavljanje pa ne nadomešča tolmača, temveč ga dopolnjuje – oboje skupaj zagotavlja natančne in zanesljive informacije, kar je v sodnih postopkih ključnega pomena, saj lahko ena beseda spremeni pomen, odločitev ali pravico. Današnji dan dokazuje, da je mogoče z dialogom, vztrajnostjo in razumevanjem doseči resnične spremembe na področju dostopnosti in enakopravnosti. Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki ste verjeli v ta projekt in ga omogočili.”

Skupna tiskovna konferenca Vrhovnega sodišča, Ministrstva za pravosodje in Zveze društev gluhih in naglušnih je potekala v razpravni dvorani v ljubljanski sodni stavbi na Tavčarjevi 9, ki je opremljena z videokonferenčnim sistemom za samodejno podnaslavljanje v živo.

V Sloveniji živi približno 1100 gluhih oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik kot materni jezik, ter več kot 200.000 oseb, ki se soočajo z različno stopnjo izgube sluha. Možnost samodejnega podnaslavljanja v živo bo zagotovo marsikomu olajšala spremljanje sodnih postopkov.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.