zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

predstavitev

 

 

PREDSEDNIK
mag. Damijan Florjančič, vrhovni sodnik svetnik

PODPREDSEDNIK
dr. Miodrag Đorđević, vrhovni sodnik svetnik

GENERALNI SEKRETAR
Rado Brezovar


KAZENSKI ODDELEK
Branko Masleša, vrhovni sodnik svetnik


CIVILNI ODDELEK
mag. Rudi Štravs, vrhovni sodnik svetnik


GOSPODARSKI ODDELEK
Vladimir Balažic, vrhovni sodnik svetnik


DELOVNI IN SOCIALNI ODDELEK
mag. Marijan Debelak, vrhovni sodnik svetnik


UPRAVNI ODDELEK
Peter Golob, vrhovni sodnik svetnik


ODDELEK ZA SPREMLJANJE SODNE PRAKSE
Vladimir Horvat, vrhovni sodni svetnik

 

 


 

PREDSEDNIK
mag. Damijan Florjančič, vrhovni sodnik svetnik

mag. Damijan Florjančič, vrhovni sodnik svetnik, predsednik sodišča

Mag. Damijan Florjančič se je rodil leta 1955 v Postojni. Na začetku poklicne poti je delal kot javni tožilec na Temeljnem javnem tožilstvu v Kopru, sodniško kariero pa je začel leta 1986 na Temeljnem sodišču v Kopru (kasneje Okrožnem sodišču v Kopru), na katerem je kasneje opravljal tudi predsedniško funkcijo. Nato je kot višji sodnik do leta 2006 sodil na Višjem sodišču v Kopru.

Kot višji sodnik, dodeljen na Ministrstvo za pravosodje, je v prvi polovici leta 2008, med predsedovanjem Slovenije Svetu EU, pri tej instituciji predsedoval delovni skupini za materialno kazensko pravo in bil tudi sopredsednik delovne skupine za procesno kazensko pravo. V drugi polovici leta 2008 je bil imenovan za direktorja Centra za izobraževanje v pravosodju na Ministrstvu za pravosodje. V začetku delovanja te institucije si je prizadeval za vzpostavitev kakovostnega in čim bolj obsežnega izobraževalnega sistema za vse deležnike pravosodnega sistema ter za izjemne delovne uspehe prejel tudi medaljo.

Leta 2010 je bil imenovan za vrhovnega sodnika na Kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.  Kot  vrhovni sodnik je bil tudi predsednik disciplinskega sodišča prve stopnje za sodnike, predsednik senata Disciplinskega sodišča za odvetnike ter predsednik pritožbenega senata za notarje. Predaval je na različnih sodniških in drugih izobraževalnih dogodkih ter kazenskopravnih šolah, ki jih je nekajkrat tudi vodil. Sodeloval je v različnih izpitnih komisijah, na primer v komisiji za pravniški državni izpit, kjer je bil izpraševalec za področje kazenskega prava, na izpitih za sodne tolmače in na drugih internih preizkusih znanj.

Aktivno je deloval v Slovenskem sodniškem društvu, kjer je bil devet let predsednik kazenske sekcije. V tej vlogi je organiziral in vodil različna izobraževanja za sodnike ter sodeloval v delu kazenske sekcije Mednarodnega sodniškega združenja. Bil je tudi član komisije za pogojne odpuste obsojencev pri Ministrstvu za pravosodje in član delovne skupine za proučitev odločb Ustavnega sodišča RS v primerih razveljavljenih sodb Vrhovnega sodišča RS.

Mag. Damijan Florjančič se je v okviru strokovne dejavnosti podrobneje posvečal kazenskopravnemu varstvu okolja, področju pravnih vidikov pranja denarja in odvzema premoženja nezakonitega izvora, izvedenskemu delu v kazenskih postopkih in nekaterim drugim temam kazenskopravne ureditve, predvsem v povezavi s človekovimi pravicami ter drugimi procesnimi vprašanji.

Kot predsednik Vrhovnega sodišča si prizadeva za transparentnost in uspešno delovanje sodnega sistema, zlasti na področju kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti poslovanja. Pozornost posveča vsem dejavnikom, ki utrjujejo in krepijo enakovredno vlogo sodstva v razmerju z drugimi vejami oblasti. Zavzema se za spremembo koncepta pravniškega državnega izpita na način, ki bi kandidate, bodoče sodnike, učinkoviteje pripravil na funkcijo, ki jo bodo opravljali. Poudarja pomen  vsestranskega izobraževanja in siceršnjega usposabljanja sodnikov in sodnega osebja ter pomen prizadevanja za boljšo podobo sodstva v javnosti in pridobivanja zaupanja v njegovo delo.

 

PODPREDSEDNIK
dr. Miodrag Đorđević, vrhovni sodnik svetnik

dr. Miodrag Đorđević, vrhovni sodnik svetnik, podpredsednik sodišča

dr. Miodrag Đorđević, vrhovni sodnik svetnik, podpredsednik sodišča

Dr. Miodrag Đorđević se je rodil leta 1955 v Ljubljani. Leta 1980 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 2004 pa doktoriral s področja stečajnega prava. Tema njegove doktorske disertacije je bila "Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika (pravne osebe)".

Svojo poklicno pot je začel kot prvostopenjski sodnik na takratnem Temeljnem sodišču v Ljubljani. Leta 1992 je bil imenovan za višjega sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani, leta 2003 pa za vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ves čas sodi na gospodarskem oddelku.

Je strokovnjak s področja insolvenčnega prava. Leta 2002 je bil kot štipendist Fulbrightovega sklada na strokovnem usposabljanju na "U.S. Bankruptcy Court for the Middle District of Tennessee" in "Vanderbilt University Law School", oboje v Nashvillu, Tennessee, ZDA. Je član številnih mednarodnih združenj (International Insolvency Institute - ustanovni član, INSOL Europe in INSOL International, IEEI in CERIL). V letih 2007- 2011 je kot predstavnik Republike Slovenije sodeloval v Delovni skupini UNCITRAL za insolvenčno pravo. Maja 2008, ko je Republika Slovenija predsedovala EU, je v New Yorku vodil koordinacijo držav članic EU na zasedanju Delovne skupine. V letih 2016 - 2017 je kot ekspert za insolvenčno pravo delal na projektu EU v Republiki Makedoniji. Je član Skupine Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije za implementacijo novel k ZFPPIPP.

Od leta 2010 do leta 2015 je bil na seznamu namestnikov izvoljenega sodnika za odločanje v posameznih zadevah na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Od leta 2015 je HELP Focal Point - predstavnik Republike Slovenije za program Sveta Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov o človekovih pravicah. Decembra 2015 je pridobil tudi HELP Trainer Certificate.

Od leta 2009 je podpredsednik Slovenskega sodniškega društva. Od leta 2019 pa podpredsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Govori angleško in srbsko/hrvaško. Obvlada tudi osnove francoščine.

 


 

RADO BREZOVAR
generalni sekretar

Rado Brezovar, generalni sekretar VSRS

Rado Brezovar, generalni sekretar VSRS

Rado Brezovar se je rodil leta 1961. Je diplomirani pravnik z opravljenim državnim pravosodnim izpitom. Karierno pot je začel na Ustavnem sodišču, kjer je sodeloval pri vzpostavitvi pravnega informacijskega sistema Ustavnega sodišča kot dela enotnega pravnega informacijskega sistema v državi ter pri vzpostavitvi informacijskega sistema za upravljanje zadev Ustavnega sodišča. Na Vrhovnem sodišču se je zaposlil leta 1996, kjer je bil kot kot direktor Centra za informatiko odgovoren za enotno tehnološko podporo poslovanja sodišč. Aktivno je sodeloval pri ključnih projektih slovenske sodne uprave na področju zemljiške knjige, izvršbe, sodnega registra in spremljanja različnih sodnih postopkov, ki so vključevali zakonodajne in organizacijske spremembe ter razvoj ustreznih informacijskih sistemov.

Med letoma 2010 in 2012 ter od leta 2015 naprej je bil kot svetovalec predsednika Vrhovnega sodišča na področju sodne uprave zadolžen za strateško načrtovanje kadrovskega menedžmenta, informatizacijo sodišč, spremljanje uspešnosti poslovanja sodišč, vodenje projektov ter zasnovo in spremljanje projektov financiranih iz sredstev Evropskega socialnega sklada v aktualni in bodoči finančni perspektivi, ki vključuje tudi finančno, materialno in tehnično načrtovanje.

Kot rezidenčni svetovalec na Višjem sodišču za prekrške Republike Hrvaške je sodeloval pri dveh mednarodnih projektih, usmerjenih v celovito reformo zakonodaje, organizacije sodišč za prekrške in informacijske podpore. Bil je tudi osebni svetovalec hrvaškega ministra za pravosodje in predsednika Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, kjer je bil predvsem zadolžen za svetovanje ministru in predsedniku Vrhovnega sodišča pri uvajanju informacijskih sistemov za spremljanje sodnih zadev in določanju ključnih indikatorjev za ugotavljanje uspešnosti poslovanja sodišč.

Je izkušen predavatelj. Od leta 1990 je bil aktivno vključen v različne oblike izobraževanj, usposabljanj, seminarjev, delavnic in konferenc za različne pravosodne in državne organe, izobraževanja Centra za informatiko v pravosodju in Upravne akademije, CEPEJ, Ameriške odvetniške zbornice, OECD, Evropske komisije (npr. pravni informacijski sistem, zemljiška knjiga in sodni register, upravljanje projektov, sodna uprava, poslovno obveščanje).

 


 

BRANKO MASLEŠA,  
vodja Kazenskega oddelka, 
vrhovni sodnik svetnik

Branko Masleša, vrhovni sodnik svetnik, vodja kazenskega oddelka (foto DK)

Branko Masleša, vrhovni sodnik svetnik, vodja kazenskega oddelka (foto DK)

Branko Masleša, se je rodil leta 1952 v Kopru. Leta 1975 je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Sarajevu. Po diplomi in odsluženem vojnem roku je do leta 1980 delal kot namestnik javnega tožilca na Občinskem javnem tožilstvu II. v Sarajevu. 1.4.1980 je bil izvoljen za sodnika na kazenskem oddelku Temeljnega sodišča v Kopru. Do izvolitve za višjega sodnika je bil vodja kazenskega oddelka na Temeljnem sodišču v Kopru. 18.10.1984 je bil izvoljen za sodnika Višjega sodišča v Kopru, v stalni sodniški mandat na mesto višjega sodnika istega sodišča pa je bil izvoljen 18.10.1994. Od leta 1994 do 2000 je opravljal funkcijo vodje kazenskega oddelka na Višjem sodišču v Kopru. Kot poročevalec je sodeloval pri odločanju o pritožbah v kazenskih, gospodarskokazenskih in občasno tudi gospodarskih zadevah. Vodil je seminarje s področja kazenskega sodstva. V obdobju od 1994 do 1998 je bil član Personalnega sveta. Od začetka informatizacije sodišč v letu 1986 do 1998 je bil zadolžen tudi za računalniško podprto informatizacijo dela Višjega sodišča v Kopru.

Od leta 1999 predava na kazenskopravnih šolah za sodnike ter na šolah prekrškovnega prava. Pri izobraževanjih, ki jih je organiziral Center za izobraževanje v pravosodju, je predaval relevantne vsebine iz Zakona o kazenskem postopku kandidatom za sodne izvedence in cenilce. 18.2.2000 je postal vrhovni sodnik na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča. Od leta 2002 do leta 2009 je bil član Personalnega sveta Vrhovnega sodišča, v letih 2008 in 2009 pa tudi predsednik Personalnega sveta Vrhovnega sodišča. Od leta 2004 je bil namestnik vodje kazenskega oddelka na Vrhovnem sodišču. Od 2.7.2009 do decembra 2010 je opravljal funkcijo predsednika Sodnega sveta. Od leta 2000 do leta 2002 je bil predsednik Disciplinskega sodišča prve stopnje za sodnike in državne tožilce, v letih 2003 in 2004 disciplinski tožilec za sodnike in predsednik Disciplinskega sodišča druge stopnje za odvetnike in notarje. Sodeluje tudi v izpitni komisiji za pravniške izpite kot izpraševalec za področje kazenskega prava, na Centru za izobraževanje v pravosodju pa izvaja kolokvije s kandidati za pravniški državni izpit. Kot vrhovni sodnik kazenskega oddelka opravlja tudi vsebinsko presojo primernosti obrazcev s področja kazenskega in prekrškovnega prava, ki bistveno podpirajo in lajšajo delo vsem sodiščem v državi.

Branko Masleša je sodeloval pri pripravi edinega aktualnega komentarja Zakona o kazenskem postopku, pri pripravi raziskave „Deviacije na Slovenskem pred 100 leti“ ter pri projektu materialno kazensko pravo – judikatura slovenskih sodišč. V Zbirki odločb kazenskega oddelka Vrhovnega sodišča (1999-2007) je objavljenih več odločb, katerih sodnik poročevalec je bil Branko Masleša, ena je tudi nosilna. Je tudi avtor strokovnih člankov. Od leta 2010 do 2016 je bil predsednik Vrhovnega sodišča RS. Govori angleško.

[nazaj na vrh]

 

mag RUDI ŠTRAVS,
vodja Civilnega oddelka, vrhovni sodnik svetnik

mag. Rudi Štravs, vrhovni sodnik, vodja civilnega oddelka (foto DK)

mag. Rudi Štravs, vrhovni sodnik, vodja civilnega oddelka (foto DK)

Rudi Štravs se je rodil 26. 10. 1953 v Kopru. Po opravljeni gimnaziji je leta 1977 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in se leta 1978 zaposlil kot pripravnik na Občinskem sodišču v Kopru.

Leta 1980 je opravil pravosodni izpit, po odsluženem vojaškem roku pa je služboval kot sodnik na civilnem oddelku sedežne enote Temeljnega sodišča v Kopru.

Na pravni fakulteti zagrebške univerze je leta 1996 magistriral na področju civilnopravnih znanosti z nalogo o odškodninskem varstvu osebnostnih pravic. Odvetniška zbornica mu je priznala status odvetnika specialista s področja civilnega prava. Od leta 1997 se je ukvarjal s pedagoškim delom na Visoki šoli za management v Kopru. Leta 2000 je bil habilitiran kot predavatelj in postal nosilec predmeta obligacijsko pravo. S predavanji je prenehal leta 2004.

Leta 1999 je postal višji sodnik na Višjem sodišču v Kopru, od leta 2001 pa je v enaki vlogi deloval na Višjem sodišču v Ljubljani.

Od junija 2004 deluje kot vrhovni sodnik na civilnem oddelku v Ljubljani, občasno pa sodeluje tudi v senatih gospodarskega oddelka. Od leta 2019 vodi civilni oddelek vrhovnega sodišča.

[nazaj na vrh]

 

VLADIMIR BALAŽIC,
vodja Gospodarskega oddelka, vrhovni sodnik svetnik

Vladimir Balažic, vrhovni sodnik svetnik, vodja gospodarskega oddelka (foto DK)

Vladimir Balažic, vrhovni sodnik svetnik, vodja gospodarskega oddelka (foto DK)

Vladimir Balažic se je rodil leta 1952 v Ljubljani. Na ljubljanski Pravni fakulteti je diplomiral leta 1976 in se še istega leta kot sodniški pripravnik zaposlil na takratnem Občinskem sodišču I v Ljubljani. Dve leti kasneje je opravil pravosodni izpit. Leta 1979 je bil prvič izvoljen za sodnika takratnega Temeljnega sodišča v Ljubljani, kjer je prvi dve leti deloval kot preiskovalni sodnik in deloma tudi kot kazenski sodnik. Nato se je posvetil pravni specializaciji - gospodarskemu pravu. Do leta 1984 je sodil v zadevah gospodarskih prestopkov, nato pa v gospodarskih sporih. Leta 1985 se je kot strokovni sodelavec zaposlil na Vrhovnem sodišču, kjer je najprej na področju razvoja računalniško podprtih sistemov spremljanja sodne prakse in poslovanja sodišč sodeloval na Evidenčnem oddelku (danes Oddelek za spremljanje sodne prakse). Od leta 1987 je bil Vladimir Balažic sekretar Vrhovnega sodišča. Ves čas je sodeloval z Gospodarskim oddelkom tega sodišča kot poročevalec na sejah senata. Leta 1989 ga je strokovna pot vodila med tožilce - postal je namestnik javnega tožilca na Višjem javnem tožilstvu v Ljubljani, kjer je reševal zadeve s področja gospodarskih prestopkov. Leta 1991 se je kot sodnik spet vrnil v sodstvo, izvoljen je bil namreč za višjega sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani; sodil je seveda v gospodarskih zadevah. Zaradi znanja s področja računalništva je vseh 8 let svojega delovanja na Višjem sodišču vodil tudi službo za informatiko.
Vladimir Balažic je leta 2001 postal vrhovni sodnik na Gospodarskem oddelku, leta 2002 pa je prevzel tudi vodenje tega oddelka.
Zaradi pogostih sprememb gospodarskopravne zakonodaje se Vladimir Balažic nenehno izobražuje; udeležuje se številnih domačih in tujih seminarjev s področja ekonomike, financ, plačilnega prometa, stečajnih postopkov, pravic industrijske lastnine. Zadnje čase seveda v svoj izbor vključi vse več izobraževanj s področja evropske zakonodaje. Ker ga kot strokovnjaka za gospodarsko pravo kolegi cenijo, tudi sam veliko predava, predvsem na Gospodarskopravnih šolah za sodnike, ki jih organizira Vrhovno sodišče, kot predavatelja pa ga v svoje vrste večkrat povabijo tudi odvetniki in pravobranilci. Je član izpitne komisije za državni pravniški izpit za področje gospodarskega prava.
Vladimir Balažic je avtor številnih strokovnih člankov, bil je član delovne skupine, ki je pripravila Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, in soavtor komentarja tega zakona.

Govori angleško.

[nazaj na vrh]

 

 

Mag. MARIJAN DEBELAK
vodja Delovnega in socialnega oddelka, vrhovni sodnik svetnik

Mag. Marijan Debelak, vrhovni sodnik svetnik,<br />
vodja Delovnega in socialnega oddelka (foto DK)

Mag. Marijan Debelak, vrhovni sodnik svetnik,
vodja Delovnega in socialnega oddelka (foto DK)

Mag. Marijan Debelak je leta 1981 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 2004 na tej fakulteti magistriral s področja kolektivnega delovnega prava. Med drugim je bil predsednik delovnega sodišča prve stopnje, višji sodnik na Višjem delovnem in socialnem sodišču, od leta 2006 pa je vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Predaval je na na številnih izobraževanjih v pravosodju in širše. V strokovnih revijah je objavil večje število člankov s področja delovnega prava. Njegovo ožjo specializacijo predstavljajo kolektivna delovna razmerja.  

 

 

[nazaj na vrh]

 

PETER GOLOB
vodja Upravnega oddelka, vrhovni sodnik

Peter Golob se je rodil leta 1964 v Ljubljani. Po opravljeni maturi na Poljanski gimnaziji leta 1982 in služenju vojaškega roka se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1988. Maja istega leta se je zaposlil kot pripravnik na Višjem sodišču v Ljubljani. Po opravljenem pravosodnem izpitu leta 1990 se je na istem sodišču zaposli kot strokovni sodelavec na civilnem in (delno) gospodarskem oddelku. Leta 1992 je bil izvoljen za sodnika na Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota v Ljubljani, kjer je eno leto delal kot preiskovalni sodnik. Od leta 1993 do leta 1995 je opravljal sodniško funkcijo kot civilni sodnik na Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enoti v Litiji, kjer je bil tudi predstojnik, kasneje predsednik, tega sodišča. Od leta 1995 pa do leta 2000 je delal kot kazenski, izvršilni in zemljiškoknjižni sodnik na Okrajnem sodišču v Domžalah, kjer je bil tudi predsednik tega sodišča. Decembra leta 2000 je bil izvoljen za višjega sodnika na Upravnem sodišču v Ljubljani. Aprila leta 2007 je bil imenovan na položaj svetnika višjega sodišča, še istega meseca pa za vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču RS. Od leta 2008 je bil namestnik vodje upravnega oddelka Vrhovnega sodišča, vodja tega oddelka pa je postal avgusta 2015. Dva mandata je bil predsednik Disciplinskega sodišča prve stopnje za sodnike.

Peter Golob je tudi namestnik predsednika Državne volilne komisije in član komisije na pravniških državnih izpitih. Redno se udeležuje domačih in tujih strokovnih srečanj in posvetovanj, kjer občasno tudi predava.

[nazaj na vrh]

 

VLADIMIR HORVAT
vodja Oddelka za spremljanje sodne prakse, vrhovni sodnik

Vladimir Horvat, vrhovni sodnik, vodja evidenčnega oddelka

Vladimir Horvat, vrhovni sodnik, vodja evidenčnega oddelka

Vladimir Horvat je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1982, pravosodni izpit pa je opravil leta 1986. Sodniško funkcijo je pričel opravljati 1. 10. 1987 na Temeljnem sodišču v Ljubljani. V času od 1. 1. 1990 do 28. 2. 1995 je bil dodeljen na Vrhovno sodišče. Dne 1. 3. 1995 je bil izvoljen za sodnika Višjega sodišča v Ljubljani in dodeljen na delo na Sodni svet. V času od 1. 9. 1998 do 12. 2. 2002 je bil odvetnik, od 13. 2. 2002 dalje pa ponovno sodnik na civilnem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani. Od 6. 2. 2012 opravlja sodniško funkcijo vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču. Vodi Oddelek za spremljanje sodne prakse (op.: pred tem Evidenčni oddelek).

Vladimir Horvat uživa sloves strokovnjaka za področje civilnega materialnega in procesnega prava. Sodnik je že v času dodelitve na Evidenčni oddelek Vrhovnega sodišča pokazal pravno znanje s področja civilnega prava na visoki ravni pri strokovno zahtevni pripravi sodnih odločb za vnos v računalniške baze odločb in pravne literature. Pri delu na Civilnem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani je dosegal nadpovprečne delovne rezultate. Bil je član in predsednik Personalnega sveta Višjega sodišča v Ljubljani. Sodnik tudi predava, objavlja strokovne prispevke in je izpraševalec na pravniškem državnem izpitu.

[nazaj na vrh]

 

Ni dopustno delati slabo, da bi iz tega izšlo dobro.
Non sunt facienda mala, ut eveniant bona.