zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Vrhovno sodišče odločalo o dostopu do informacij v spisih sodišč in tožilstev

datum: 16.06.2020
vir: Vrhovno sodišče

Vrhovno sodišče je v zadevi, povezani z dostopom do informacij v spisih sodišč in drugih pristojnih organov, odločilo, da se lahko zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) kot predpis splošnejše narave uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z določili področne (procesne) zakonodaje, ki imajo značaj specialne ureditve.

Odločitev Vrhovnega sodišča se nanaša na spor med Vrhovnim državnim tožilstvom in Informacijsko pooblaščenko kot toženo stranko, ki je v tem primeru zastopala interese osebe (prosilka), proti kateri je bila vložena ovadba zaradi suma kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, ki jo je tožilstvo kasneje zavrglo. Prosilka je želela preko zahteve za dostop do informacij javnega značaja pridobiti od tožilstva in sodišča podatke, ki pa ji zaradi potreb učinkovitega kazenskega postopka niso bili dostopni oz. je tožilstvo zahtevo zavrnilo, ker bi razkritje zahtevane informacije škodovalo izvedbi kazenskega pregona. Informacijska pooblaščenka je pritožbi prosilke delno ugodila in odločila, da ji mora Vrhovno državno tožilstvo posredovati kopijo zahtevanega sklepa ob prekritju določenih podatkov, čemur je kasneje pritrdilo tudi Upravno sodišče.

Vrhovno sodišče pa je presodilo, da imajo pri dostopu do informacij posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. V obravnavanem sporu to pomeni, da se ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, a se ne nahajajo v sodnih ali tožilskih spisih.

Posebni procesni in organizacijski zakoni (Zakon o kazenskem postopku, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o državnem tožilstvu itd.) urejajo posebna pravila za dostop do informacij v spisih sodišč in drugih pristojnih organov. Pri čemer so v omenjenih zakonih v zvezi s temi postopki in pravicami oseb, ki se v njih nahajajo, določene tudi posebej prilagojene omejitve. K temu sodišča zavezuje tudi Splošna uredba Evropske unije o varstvu podatkov. Na ta način se poleg zagotavljanja dostopa javnosti do informacij varujejo tudi druge človekove pravice in svoboščine ter ustavno utemeljeni javni interesi. Po drugi strani pa se s tem preprečuje tudi morebitno izigravanje navedenih zakonskih omejitev prek postopkov, ki jih predpisuje ZDIJZ.

Ob tem je Vrhovno sodišče poudarilo, da s posebnimi določbami procesnih in organizacijskih zakonov, ki urejajo dostop do informacij, tudi ni neutemeljeno poseženo v transparentnost delovanja sodišč ter drugih državnih organov, temveč gre za način uresničevanja dostopa do informacij, ki upošteva specifičnost določenega področja ter pravice, svoboščine in interese drugih, ki jih je treba na tem področju posebej varovati. Za transparentnost delovanja sodišč in drugih državnih organov, tudi na področju kazenskega pregona, so z zakoni vzpostavljene temeljna pravila o tem, da so javne tako sodne obravnave kot tudi razglasitve sodb, na podlagi česar je javnost vselej lahko seznanjena z vsebino odločitev sodišč. Prav tako so nekatere sodne odločbe tudi javno objavljene na spletnih straneh sodišč.

 

Odločba X Ips 4/2020

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.

Pravo izhaja iz dejstev.
Ex facto ius oritur.